Nominator 242

Besedilo: Gorazd Šinik
Kategorija: Prosti čas / petek, 23. marec 2007 / 05:00

Pred leti, ko se mi je v nekem čudnem obdobju »sesul« želodec, vem le, da ne zaradi zaljubljenosti, sem rešitev našel pri dr. Petru Papugi, zdravniku, akupunkturistu, mojstru prehrane in še česa. Na vprašanje, kaj jem ter kaj in koliko pijem, mi je na podlagi odgovora dal vedeti, kako sem »narejen«. Saj veste tisto: Povej, kaj ješ, in povem ti, kdo si. Od takrat naprej, na srečo tudi zaradi službe, me zanima domala vse, kar je povezano s prehrano in gastro-enološko kulturo. Zato sem se veseljem odzval vabilu na delavnico sredozemske kuhinje, ki se je ob koncu tedna zgodila v simpatični vasici Menžan nad Koprom. Povabili so me na domačijo Butul, kjer »hlače nosi« predsednica in duša Društva za zdravo življenje in tokratna gostiteljica Tatjana Butul. Iz Kopra, kot bi se vzpenjal kje v Škofjeloškem hribovju, se mimo Marezig pot dvigne na dobrih sto metrov nad morje, kjer se že meša mediteransko s celinskim podnebjem in se ponuja očarljiv razgled. Bolj ko gre ura v noč, bolj romantičen je videti Koprski zaliv, tja čez proti Italijanom in naprej proti Julijskim Alpam in Triglavu. Noro. Zbrani, tokrat nekaj zamejskih Korošcev, nekaj Primorcev in zabavna ekipa iz Dolenjske, so si nadeli Tatjanine predpasnike in kuharija se je začela. Tatjana Butul je predstavila jedilnik delavnice, sestavine in opisala pomen sredozemskih svežih sestavin za zdravje. Hrana iz našega lokalnega okolja naj bi nam najbolj koristila. Veliko mizo, zvrhano naloženo s svežo zelenjavo, začimbami, oljčnimi olji različnih okusov, kisom in oljkami, je obstopila družina Butul, vedra Tatjana z možem Mitjem in sinom Črtom, ki je bil v veliko pomoč in ga je bilo v veselje opazovati, kako uživa v kuharskem delu. Predstavili so tokratno gostjo delavnice dr. Ireno Fonda, ki je prišla predstavit družinsko ribogojnico in njihovega gojenega »piranskega« brancina, ki je, prekajen, že »opremil« prvi, mavrični krožnik s pisano svežo zelenjavo. Ko je zadišalo še oljčno olje, se je zgodila popolnost okusov. Del ekipe je nadaljeval s pripravo koromačeve juhe, joj kako okusen je surov, v katero so po tlačenju dali sveže piranske klapavice. Vmes sta se kuhali polenti z oljkami in z divjim porom. Spretne ženske in moške roke so pripravile še solatni šopek, ga dale v popečen kruh z odlično domačo gorčico. Zeliščno omako pa so vmešali v odcejen jogurt s črnimi oljkami. Sem in tja smo splakovali okuse, eni z domačo malvazijo, drugi z refoškom. Iz kuhinje pa je dišal povsem svež piranski brancin. Čudovite fileje so zavili v blitvine liste in »protfan« dali v pečico. Še prej pa je Irena Fonda, direktorica družinskega podjetja, sicer pa doktorica molekularne biologije v onkologiji, spretno kot le kaj demonstrirala, kako brancinu odstranimo luske, kako se s čim manj truda očisti riba in strokovno, s pravim nožem, kako brancin postane file. Vmes smo slišali kup koristnih nasvetov, zanimivosti o kakovosti ribe ter njenem vplivu na zdravje. Maks Reckar, kuharski gost iz Bistrice pri Šmihelu na avstrijskem Koroškem, pa se je dal izzvati in kot vešč ribič še sam dokazal, da se z ribico v rokah dobro znajde. »Tečajniki« so kuhali še naslednji dan. Tatjana Butul pa bo te dni kulinarična gostja slovenskega protokola v Berlinu in kasneje še v Bruslju.

V Portorožu pa se je minuli konec tedna zgodil 10. tradicionalni »sejem« optike, Društva optikov Slovenije. In prav letos društvo praznuje jubilejnih trideset let organiziranosti. Decembra je predsedniško obveznost DOS prevzel Matjaž Mihelčič, optometrist iz znane družinske optike Mesec z Jesenic, ki ima že 50-letno tradicijo. Klepet z direktorjem družbe Carl Zeiss Slovenija, lionistom Filipom Koletnikom, ki je pred dvema letoma »doniral« družini Podobnik iz Cerkljanskega Vrha v Poljanski dolini, je bil seveda poslovne in strokovne narave. Nemški Carl Zeiss je predstavljal nekaj visoko tehnoloških novosti, med njim tudi računalniško podprt sistem »i.Scription«, katerega je Valeriju in Nevenki Vervega iz Kranja predstavil strokovni sodelavec Marko Žlender. Valerij in Nevenka se prav tako lahko pohvalita s 30-letno tradicijo in »high-tech« opremljeno optiko. Mladenič Marko pa je menda po Ljubljani znan kot vrhunski plesalec salse. Pravi, da je salsa način življenja. Verjetno tako kot Matjažu Mihelčiču strokovno angažiranje v optiki in optometriji. Končal je namreč optometristični študij v Münchnu, magistrski študij pa kot prvi Slovenec končuje v nemškem Alnu na nemško-ameriški podiplomski šoli, klinične preizkuse pa opravlja v Ameriki. »Da ne zgubimo stika, na dolgi rok bo naša storitev odvisna le od znanja,« pove Matjaž, športnik po duši, zaljubljen v sneg in morje. Podobno kot gorenjska poslovno-športna ekipa, ki je predstavila kolekcijo športnih očal in daljnogledov. Šef ekipe, nekdanji demonstrator Damijan Ambrožič - Kuki, skoraj naš novinarski kolega, je »nastopil« s sodelavci Romanom Ušajem, Danijem Dujovič in Milanom Bilandžijo. Vsak po svoje je »obsijan« s športnim načinom življenja. Najbolj sveža pa je Kukijeva zgodba s smučarije v Iranu. In šport ob dobri hrani je zdravje. Zdravje pa je vse. Tudi ljubezen.