Računalnik in jaz: Uživati v življenju

Pred časom sem bil v Rigi, v Latviji, na konferenci o vključenosti vseh v informacijsko družbo. Poleg predavanj in velepomembnih gostov iz Evrope in sveta je bila tam na ogled tudi razstava. Razstava je bila zastavljena kot predstavitev najboljših dosežkov sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije. Bežen pogled po razstavnem prostoru me je potegnil k eni izmed stojnic, kjer je bila razstavljena virtualna tipkovnica. To je tipkovnica, s katero lahko pišete z očmi, s pogledom. Bil sem močno presenečen. Poleg mene je bil na konferenci tudi kolega, ki je tetraplegik. Premika lahko le glavo in dlani, ostalo pa je bolj ali manj negibno, tako da je priklenjen na električni invalidski voziček. Poskusil je s tipkanjem po tipkovnici z očmi. Na enem zaslonu je bila tipkovnica, na drugem pa se je pisalo tisto, kar ste odtipkali ali bolje, v kar ste se zagledali. Sistem namreč deluje tako, da na določeni tipki na zaslonu zadržite pogled za 2 do 3 sekunde in ustrezna črka se nato zapiše na drugem zaslonu. Z malo vaje gre stvar precej hitro in tekoče. Kolega je že po nekaj minutah vaje zmogel precej hitro pisati. Na tak način je nato tudi poslal elektronsko sporočilo znancu v Slovenijo. Kako zadeva deluje? Za zaslonom, kjer je izrisana tipkovnica, je postavljena kamera, ki spremlja vaše oči. Ko se vaš pogled umiri, kamera zazna, kam in kaj gledate. Ker je tipkovnica na zaslonu skalibrirana, sistem natančno ve, kje na zaslonu se nahaja tipka z določeno črko. Iz zaslona podatek o izbrani črki potuje v računalnik, ki ga le še prenese in izpiše na drugem zaslonu. Tako lahko s pogledom upravljate praktično ves računalnik. Čez čas se sploh več ne zaveste, da delate brez uporabe rok. Seveda sistem zahteva nekaj prilagoditev, a računalnik je tako na voljo tudi gibalno oviranim ljudem.

Računalnik lahko upravljate tudi z glasom. Tu je jedro sistema mikrofon, ki vaše ukaze in besede prenaša v računalnik in od tod na zaslon. Temu pravimo »Voice Recognition« ali po slovensko prepoznavanje zvoka. Z izgovorjenimi besedami lahko tako tekoče pišete besedilo ali krmilite računalnik. Še več. Sistem je vešč tudi nasprotne komunikacije. Iz ekrana vam prebere besedilo, vi ga pač samo poslušate. Tako vam elektronsko pošto, ki vam jo je poslal prijatelj, računalnik prebere. Na takšen način lahko računalnik uporabljajo tudi slepi in slabovidni. Kako povečati uporabo računalnikov? Kako doseči, da jih bodo lahko uporabljali vsi, tudi starejši? Mislim, da je odgovor zelo preprost. Storitve, ki jih ponuja računalnik, je potrebno prenesti na televizijski sprejemnik. Vsakdo ga ima doma in večina del življenja preživi pred TV ekranom. Zakaj ne bi z daljinskim upravljavcem v roki poleg programov, pregledovali še novic na internetu, upravljali naprav v stanovanju in končno, zakaj ne bi tudi klepetali s prijateljem preko TV ekrana. Tehnologija vse to že omogoča in verjetno ni več daleč čas, ko bo to postal življenjski slog.

Bistvo računalnika ni v njegovi uporabi, temveč v prednostih ter rezultatih, ki nam jih daje. Verjetno ste že kdaj slišali izraz »inteligentni dom« ali tudi »pametni dom«. Tak sistem je vešč prepoznavanja naših želja in učenja. Lahko si prilagodimo bivalno okolje svojim željam in potrebam. Če imate radi bolj ohlajene in bolj svetle prostore, sistem ob vašem vstopu v prostor sam poskrbi, da se temperatura nastavi na našo najbolj želeno vrednost in da se zavese avtomatsko odgrnejo, luči pa prižgejo. Le pogled na ekran televizijskega sprejemnik zadošča, da se v kopalnici kad napolni s toplo vodo in kopeljo. Kot bi imeli v hiši hišno pomočnico. Vse se preprosto zgodi, nam pa za to ni potrebno storiti skoraj nič. »Ambientalna inteligenca« predstavlja preskok v kakovosti življenja, nam pa ga poenostavlja in naredi zabavnejšega. Tako nam več časa ostane za nas same, za soljudi, ki jih imamo radi in za opravljanje tistega, kar naj bi sicer počeli v življenju. Se imeli lepo.