Predstaviti moramo potencial Gorenjske

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gorenjska / sreda, 21. marec 2007 / 05:00

Gorenjski župani so jeseni potrdili Regionalni razvojni program Gorenjske za obdobje 2007-2013. V njem je zapisanih več kot 200 projektov, pri nastajanju programa pa je prostovoljno sodelovalo še več strokovnjakov in vplivnih Gorenjcev.

Izvajanje programa zahteva dodaten denar, zato so župani sredi februarja sklenili Regionalni razvojni agenciji Gorenjske dodeliti dodatnih 380.000 evrov. Del denarja bo šel za promocijo, marketing razvojnega programa in Gorenjske. Pod marketing regije in slogan Gorenjska, gremo gor se podpisuje Rudi Tavčar.

Promociji oziroma marketingu Gorenjska do sedaj ni posvečala veliko pozornosti. Zakaj potrebujemo tovrstne akcije?

»Gorenjski razvojni projekti so identificirani, informacija o njih pa mora iti v širšo, predvsem poslovno javnost. Ciljni skupini sta dve, v tem trenutku pa nas bolj zanimajo mnenjski voditelji, torej tisti, ki imajo moč za odločanje, moč za premaknitev voza imenovan Gorenjska.«

Pričakovanja so velika?

»Veliko ljudi še vedno meni, da nam mora nekdo pomagati, ali država ali Evropska unija. Nihče nam ne bo sam od sebe pomagal. V razvojni agenciji želimo na preprost način povedati Gorenjcem, da moramo sami najprej vedeti, kaj želimo imeti in kaj narediti za sebe, za svoj kraj, podjetje ali regijo. Ob določeni aktivnosti na tem področju, po neki študiji, pripravi projekta pa lahko pričakujemo tudi partnerje, od države, Evropske unije do zasebnega investitorja.«

Na začetku župani niso bili pripravljeni podpreti marketinških aktivnosti. Kako ste jih prepričali?

»Noben župan nima neomejenega občinskega proračuna. Regionalni razvojni agenciji so se zaradi sprejetja regionalnega razvojnega programa izjemno povečale aktivnosti, ne samo v smislu programa marketinga, ampak celotnega zagona programa. Župani so v proračunu sicer rezervirali določena sredstva, vendar ne toliko, kot so v agenciji izračunali, da potrebujejo za normalen zagon programa. Prvi odgovor županov je bila seveda negativen, vendar ne v smislu, da tega ne potrebujemo, ampak bolj iz previdnosti. Morali so preštudirati naše načrte, proučiti svoje finance, nato pa so program potrdili. Še najbolj smo jih prepričali z ugotovitvijo, da nihče med njimi ni šel v volilno tekmo brez marketinških aktivnosti. Ali so imeli oglase ali plakate ali organizirali okrogle mize ali shode ali posvete in podobno. Župani so pametni, saj niso bili zastonj izvoljeni. Vedo, da moramo ljudem povedati, kaj delamo. Problem so bile le naše večje zahteve, zato smo se morali uskladiti. Župani dobro vedo, to je bilo tudi ključno, da bodo z vložkom 380.000 evrov konkretno dobili 8,4 milijona evra. To bi si pa želel vsak, mar ne?«

Kakšne aktivnosti boste izvajali na področju regionalnega marketinga?

»Letošnji proračun smo ovrednotili na 118.000 evrov, vendar smo ga morali po zahtevi županov kasneje skrčiti na približno 82.000 evrov. Tokrat smo županom prvič predlagali sredstva za marketing, katerega ključna naloga bo predstavitev regionalnega razvojnega programa 2007–2013. Naša prva naloga bo predstavitev programa direktorjem 30 ključnih gorenjskih podjetij, to so Gorenjska banka, Merkur, Sava, TCG Unitech, Acroni, Elan in drugi. Po drugi strani moramo program predstaviti vsej podporni infrastrukturi Gorenjske, to je zaposlenim v vseh 18 gorenjskih občinah, občinskim svetnikom, številnim v lokalnih turističnih organizacijah, turističnih in drugih društvih ter še številnim drugim institucijam. Vsi ti že sedaj veliko delajo pri razvoju regije, kljub temu pa program preslabo poznajo. Njim želimo predstaviti številne projekte, v kateri fazi so, kakšni so gorenjski razvojni načrti in tudi konkretne projekte.«

Kakšno vlogo bodo imeli?

»Ti ljudje bodo po seznanitvi s programom za sedemletno obdobje pomagali pri uresničevanju le-tega, da bo šel razvoj bolj gladko naprej. Upam, da bo takšnih, ki ideje razvoja ne bodo sprejeli in nenamenoma oteževali izpeljavo programa čim manj oziroma nobenega. Kdor bo želel spoznati program in se vanj tudi vključiti, bo videl ogromno pozitivnih projektov za preboj Gorenjske. Tudi zato je ta podporna infrastruktura zelo pomembna.«

Čeprav je program namenjen predvsem Gorenjski in njenim prebivalcem pa brez širše javnosti ne bo šlo. Ali boste marketinške aktivnosti razširili tudi zunaj Gorenjske?

»Program seveda želimo predstaviti tudi domači slovenski javnosti. V mislih imam ministrstva, saj vsako ministrstvo dodaja vsaj kamenček v mozaik pri številnih naših projektih. Program bomo predstavili tudi veleposlaništvom in tujim delegacijam, ki jih bo na Gorenjskem v bližnji prihodnosti zelo veliko. Slovenija bo prihodnje leto predsedovala Evropski uniji, večina dogajanja se bo odvijala na Gorenjskem. Razprave in srečanja na Brdu pri Kranju, vstop v državo bo večinoma potekal prek ljubljanskega letališča na Brniku, zelo pomembno vlogo bo odigral Bled. Tujci morajo vedeti kam prihajajo in kakšen potencial ponuja Gorenjska.«

Razvojni program je zelo širok in za nepoznavalce precej nepregleden. Kako ga boste predstavili nestrokovnjakom, na primer novinarjem?

»Regionalni razvojni program smo že predelali v prijaznejšo in razumljivejšo obliko ali drugače rečeno, v berljiv in lep dokument razvoja za obdobje 2007–2013. Dodali smo slike in poudarke, ključna sporočila. Če povzamem, je atraktiven in zanimiv. V njem pa so seveda našteti ključni projekti, štiri ključne prioritete. Sredi maja bo ta oblika razvojnega programa že na voljo ključnim Gorenjcem. Tudi novinarjem.«

Predstavljamo si, da do dokumentov iz programa ne bo mogel vsak. Kje jih boste javno predstavljali?

»V sklopu razvojnega programa imamo nabor več kot 200 projektov, med katerimi so nekateri v fazi ideje, za druge imamo že pripravljeno dokumentacijo. V sklop predstavitve programa bodo spadali tudi sestanki z nosilci projektov, ki jih bomo pripravili po določenih vsebinskih sklopih, kot so poslovno središče Gorenjske, izobraževanje, turizem, razvoj podeželja, … Zakaj? Tako bomo zbrali nosilce razvoja, skupaj bomo ugotovili, katere korake je še treba narediti, predvsem pa bomo izmenjavali izkušnje. Predstavljajte si, da se v nekem koraku nosilcu projekta razvoj ustavi, drugi pa je dal to fazo že skozi. Ta mu bo lahko svetoval, ali pa se bo po pomoč obrnil na agencijo. Tega nosilci projektov danes ne vedo in tega tudi ne delajo, pa čeprav imajo razvojne agencija na Gorenjskem veliko znanja.«

Prej ste omenili, da bo šlo za marketing regije manj sredstev od sprva pričakovanih. Kateri marketinški programi bodo zato okrnjeni?

»Srečanj z nosilci projektov ne bomo ožili, zato program ostaja tak, kot smo se domenili. Gre za preveliko število projektov in prevelika pričakovanja javnosti, da bi si to lahko privoščili. Naše načrte bomo ožili pri organizaciji okroglih miz, tematskih srečanj. Nekaj tovrstnih zadev pa imamo že domenjenih tudi z vašo medijsko hišo, kot je na primer Glasova preja z Janezom Benčino, predsednikom razvojnega sveta. Takšnih medijskih srečanj si želimo še več. Na začetku smo imeli v mislih tudi oglaševanje, vendar gre za zelo velik strošek in ga bomo uporabili le pri odmevnejših dogodkih. Pred kratkim smo imeli konferenco o medregijskem sodelovanju, septembra bomo pripravili 2. gorenjski razvojni forum, vmes bomo predstavljali konkretne projekte.«

Prav izvrševanje konkretnih projektov je najbolj zanimivo.

»Sam razvojni progam za širšo publiko ni toliko zanimiv kot konkretni projekti v konkretnem okolju. Konkretno moramo spremeniti tudi spletno stran Regionalne agencije Gorenjske (BSC Kranj), kar bo vidno že zelo kmalu, lotili pa se bomo tudi elektronski časopis. V njem bomo na kratko predstavljali aktualne projekte. Zaenkrat sistematičnega obveščanja na področju regije ne poznamo, po novem pa pripravljati časopis vsaj na dva meseca, lahko tudi mesečno. Tudi z lokalnimi in regijskimi mediji smo se pogovarjali o tematskih prilogah in oddajah o razvojnem programu in konkretnih projektih.«

Vaša ciljna javnost so torej gorenjski vplivneži, zaposleni v raznih institucijah, splošna javnost … Kako nameravate pritegniti mlade?

»Na tem področju moramo narediti več. V mislih imam dolgoročni projekt za mlade, od osnovnošolcev do študentov. Med mladimi želimo spodbuditi podjetniško miselnost, saj nam to lahko na dolgi rok prinese številne ideje, več mladih, ki bodo pripravljeni tudi tvegati in s tem tudi več uspelih projektov. V nekaterih šolah že tečejo podjetniški krožki, tega pa bi bilo lahko še več. V bližnji prihodnosti bomo pripravili srečanje z ravnatelji šol ali mentorji podjetniških krožkov, da bi skupaj ugotovili, kaj delamo na področju razvoja Gorenjske za mlade in kje jim lahko pomagamo. Lahko jih tudi povežemo s kakšnim od gorenjskih uspešnih podjetij in skupaj lahko naredijo zanimiv projekt. Kratkoročno sicer konkretnih učinkov ne bo, čez 15 let pa bo to velik podjetniško razvojni potencial.«

Zakaj temu posvečate pozornost?

»Vsi, ki imajo že od rane mladosti neko podjetniško podporo s strani staršev in šole, se v življenju drugače obnašajo. Že študentskih let naprej kot tudi kasneje. Ti mladi ob zaključku študija nimajo problemov z zaposlitvijo oziroma z ustanovitvijo lastnega podjetja. Takšnih svetlih zgledov je veliko, samo poglejte znane gostince in druge podjetnike, kjer so otroci še pospešili razvoj podjetja ali obrti.«

Kakšne konkretne cilje ste si zastavili z izvajanjem marketinških aktivnosti?

»V načrtu imamo obisk glavnih 30 podjetij na Gorenjskem, delamo spisek, komu bomo poslali razvojni program, zbiramo naslove za elektronski časopis. Od naslovnikov v prvi vrsti pričakujemo le, da nas bodo poslušali. Mnogi so že vključeni v razvoj Gorenjske, zato vse skupaj jemljejo zelo resno, nenazadnje so že investirali svoj čas in tudi denar. Vsi, ki se še niso odločili, pa potrebujejo še dodatno spodbudo, dodatne informacije. Pričakujemo, da bo vsaj del ključnih podjetij podprlo naše aktivnosti s svojimi aktivnostmi in sredstvi. Najboljše z obojim.«

Kje bomo lahko videli velik znak G in napis Gorenjska, gremo gor?

»Znak in slogan se že pojavljata, vendar še nista prepoznavna. Ponudili smo ju vsem gorenjskim podjetjem, občinam, ustanovam, institucijam … Je motivacijski slogan, ki predstavlja zgolj delček v marketinškem spletu regije, vendar ga lahko podjetja uporabijo, kadarkoli želijo. Zakaj ga ne bi uporabili, zakaj ne bi povedali, da prihajajo z Gorenjskega? Nenazadnje, ko bodo predstavljali svoj projekt, bi lahko zraven dodali znak in slogan. Na drugi strani bi njihov projekt lahko predstavili na naših prireditvah, na forumu. V sklopu razvojne agencije bi radi predstavili konkretne projekte konkretnih podjetij, saj so ti najboljši zgled za druge. Tudi pregovor pravi: besede mičejo, zgledi vlečejo. To je to!«