Še v občinah beseda o pokrajinah

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Kranj / torek, 20. marec 2007 / 05:00

Prejšnji teden je vladna služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko prišla na dan s paketom prihodnje pokrajinske zakonodaje, o čemer ponekod v Sloveniji že živahno razpravljajo.

Kranj - O pokrajinski zakonodaji se govori že nekaj časa, na začetku leta je vladna služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko za župane pripravila posvet, na katerem jim je predstavila prve štiri predloge zakonov. Sedaj pa je prišla pred koalicijske stranke še s petim zakonom, ki že opredeljuje območja pokrajin, njihova imena, meje, sedeže … Pokrajinski zemljevid, na katerem je 14 pokrajin, poleg dosedanjih ducat statističnih še dve novi, po Sloveniji že sproža različne reakcije.

Za Gorenjsko vladna služba za lokalno samoupravo predlaga enovito pokrajino, ki zajema 18 občin, sedež pa naj bi bil v Kranju. Čeprav tudi za Gorenjsko obstajajo razmišljanja o dveh pokrajinah, češ da bi tako lažje prišla do dodatnega denarja, pa v javnosti doslej ni bilo zaslediti večjega nasprotovanja predlagani pokrajinski delitvi, kakor je bilo denimo na Primorskem, ki je po predlogu vladne službe razdeljena na dva dela. Gorenjska bi bila z 200 tisoč prebivalci tretja največja pokrajina, za Osrednjeslovensko s 498 tisoč in Podravsko pokrajino z 237 tisoč prebivalci. Geografsko in funkcijsko je zaokrožena, poleg tega jo povezuje tudi več skupnih problemov (ravno prejšnji teden so župani spet sedeli za skupno mizo zaradi odlagališča odpadkov) in tudi skupni razvojni programi. Osnutek zakona, ki določa ustanovitev pokrajin, bodo dobile v presojo občine. V teh se bodo ljudje lahko odločali, v kateri pokrajini želijo biti. Če v občinah, ki ležijo ob meji predlagane pokrajine s sosednjo, ne bodo soglašali s predlagamo rešitvijo, lahko država razpiše tudi referendum.

O pričakovanjih, povezanih z razdelitvijo Slovenije na pokrajine, in mestom Gorenjske na tem zemljevidu, Bojan Starman, poslanec SDS v državnem zboru in župan občine Žiri, pravi: »Pri predlagani pokrajinski zakonodaji gre še za delovna gradiva, ki se bodo v postopku razprave lahko še precej spreminjala in jih bo ponekod zaradi različnih interesov težko uskladiti. Pomembneje je, kaj bodo pokrajine pomenile, kakšne pristojnosti bodo imele, kako se bodo financirale. Na Gorenjskem vemo, kam sodimo, in najbrž ne bomo imeli težav kot v nekaterih drugih pokrajinah. Težje pa bo doseči, da bo vse usklajeno do prihodnjega leta, ko naj bi bile že volitve v pokrajinske organe.«

Na ožjem Gorenjskem najbrž res ne bo težav s tem, kdo vse sodi v okvire predlagane pokrajine. Nekaj težav s tem pa imajo sosedje v občinah severno od Ljubljane: Komenda, Vodice, Kamnik, Domžale, Mengeš, Trzin, Moravče in Lukovica. Kot je dejal kamniški župan Anton Tone Smolnikar, v teh občinah ne čutijo, da bi sodili v predlagano Orednjeslovensko pokrajino, v kateri je že Ljubljana sama zase dovolj velika, da bi bila lahko ena pokrajina. Omenjene občine z blizu sto tisoč prebivalci in vrsto skupnih značilnosti bi lahko tvorile lastno pokrajino, o čemer so se že pogovarjali in se verjetno še bodo.