Uživajmo ob dobrih jedeh

V novem prospektu Uživajmo brez meja se z značilnimi jedmi in pijačami predstavlja tudi Gorenjska.

Zgornji Brnik – Kmetijsko gozdarski zavod Celje je v okviru projekta Uživajmo brez meja izdal prospekt, ki predstavlja najbolj zanimiva gastronomska doživetja od Gorenjske prek avstrijske Koroške do Prekmurja. Kot je na četrtkovi predstavitvi prospekta v Dvoru Jezeršek na Zgornjem Brniku dejala vodja projekta Vesna Čuček, želijo s prospektom povečati vlogo značilnih regionalnih jedi v gastronomski ponudbi ter navdušiti turiste za gastronomske izlete, potovanja in počitnice. Prospekt, ki je izšel v nakladi 257 tisoč izvodov, od tega 190 tisoč v nemškem jeziku, spremlja tudi 170 programov gastronomskih doživetij na uradnem slovenskem turističnem informacijskem portalu. Skupaj s predstavniki združenja turističnih kmetij avstrijske Koroške, ki so bili pobudniki projekta, so v predloge za gastronomske užitke vključili 1.100 turističnih kmetij, sadjarjev, vinarjev, oljarn, zeliščnih kmetij, kmetij s peko kruha ali predelavo mleka in drugih ponudnikov.

Kaj lahko h gastronomskim užitkom prispeva Gorenjska? Kot je v prospekt zapisal etnolog prof. dr. Janez Bogataj, je za gorenjsko gastronomsko regijo značilna močna dediščina mlečnih izdelkov, jedi iz ajde, ajdove, prosene in ješprenjeve kaše, zelja in repe ter nekaterih poltrajnih in trajnih izdelkov ob kolinah. Regija tudi ni enovita, ampak jo sestavlja več manjših, s posebnostmi in izjemnostmi vsakdanje in praznične prehrane. Širša Gorenjska je domovina kranjske klobase. V Gornjesavski dolini priporočajo rateške, podkorenške ter kocove krape. V Bohinju so znani po bohinjskem mohantu, bohinjski zaseki in bohinjskih koruznih žgancih. V Tržiču in okolici kuhajo znamenito tržiško bržolo. Na Loškem je doma vrsta značilnih jedi, med njimi loška smojka, loška mešta, visoška pečenka in dražgoški kruhki. Na Veliki planini pripravljajo manjše okrogle sire trniče. Gorenjska posebnost so tudi govnač, masovnik, mavžlji ali maželni, godla, gorenjska prata, gorenjski želodec – in še bi lahko naštevali.

Projekt Uživajmo brez meja, ki se bo aprila končal, je vreden 173 tisoč evrov, od tega bo tri četrtine zagotovila Evropska unija v okviru Interregovega programa čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo, ostalo pa slovenska država. Projektni partnerji želijo s projektom nadaljevati, kar bo možno, saj tudi program čezmejnega sodelovanja za obdobje 2007 – 2013 daje velik poudarek turizmu.