Graščina Selo leta 1736

Selo pri Ljubljani (1)

Selo je bilo prvič omenjeno leta 1312. Omejeno je bilo na več otokov sredi Ljubljanice, ki pa so ob njeni regulaciji in izravnavi leta 1824 izginili, in na ozek pas med dvorcem in Vodmatom, le do sedanje Pokopališke ceste. Na jugu je mejilo na Ljubljanico, na severu pa se je raztezalo le nekaj sto metrov nad dvorcem. V 15. stoletju se tu omenjata dva koseza, ki sta morala skrbeti za vešala ljubljanskega deželnega sodišča. Omenjeno je tudi lastništvo križniškega reda ali komende. Zaradi ugodnega toka Ljubljanice, ki je bila v tistih časih pomembnejša kot danes, so tu v 18. stoletju, verjetno na podarjenem ali podedovanem zemljišču, jezuiti iz Trsta zgradili svoje letovišče. To je bilo dosti manjše od današnjega, sedanjo obliko pa je dvorec dobil skozi čas, ko so ga popravljali in dozidavali. Znano je, da je v tem času tu, samo čez cesto, že stal vicedomski mlin, ki pa so ga kranjski deželni stanovi odkupili in s patentom z dne 27. septembra 1724 preuredili v suknarno. Leta 1747 jo je prevzel tovarnar Friderik Weitenhuller; od njega pa sta jo leta 1762 kupila Valentin Ruard in Jožef Desselbrunner. Tovarna je za tisti čas pomenila velik tehnološki dosežek in je sloves "kranjskega sukna" ponesla daleč v svet, zlasti v Italijo. Leta 1788 je kot solastnik izstopil Valentin Ruard in tovarna je v celoti prešla v roke družine Desselbrunner. Leta 1792 jo je prevzel Ivan Desselbrunner in tedaj je dosegla največji razcvet. Tovarna je zaposlovala do tisoč delavcev, kar je bilo za tisti čas nekaj izrednega in je bila največja v Avstriji. Najboljši odjemalec njihovega sukna je bila vojska iz Vojne krajine, sukno pa so prodajali tudi v druge balkanske dežele (prevozi po Savi) in na Bližnji vzhod. Kupila je tudi sosednjo graščino Selo. Leta 1788 je družina pridobila plemiški naslov. Ivan Desselbrunner pa je tudi v okviru Zoisovega kroga odigral pomembno vlogo, saj je kot plemič, kar je bila takrat redkost, nastopil na krstni predstavitvi Linhartove Županove Micke v slovenskem jeziku.

 

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bohinj / torek, 27. oktober 2020 / 13:28

Za pomoč prosijo prostovoljce

Srednja vas – Zaradi hitrega večanja števila okuženih s koronavirusom se tudi v Zavodu sv. Martina v Bohinju pripravljajo na morebitno pomanjkanje kadra. Zato pozivajo vse dijake, študente in druge...

Objavljeno na isti dan


Medvode / / 22:22

Posebni priznanji Bališevi in Žitniku

Medvode – Turistična zveza Medvode je triindvajseto leto zapored organizirala akcijo Moja dežela, lepa in gostoljubna. Na zaključni prireditvi so priznanja podelili v različnih kategorijah. V kateg...

Zanimivosti / / 22:21

Zdravje iščejo v ledeni vodi

Jezero v Javorniškem Rovtu ima le šest stopinj Celzija, skupina pristašev metode Wim Hof pa je v njem našla ledeni izziv. Prepričani so, da je kopanje v ledeni vodi v kombinaciji z zavestnim dihanjem...

Zanimivosti / / 22:19

S starimi vozili po stari cesti

Mednarodni gorski preizkus starodobnikov – 23. Hrastov memorial je kljub deževnemu vremenu v Podljubelj privabil šestdeset motoristov na starodobnih motociklih in mopedih.

Razvedrilo / / 22:15

Andreju Šifrerju Prešernova plaketa

Župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec je na petkovem koncertu 40 let norosti v Letnem gledališču Khislstein Andreju Šifrerju podelil Prešernovo plaketo za neprecenljiv doprinos v medkulturnem in...

Rekreacija / / 22:13

Bojan Čare – kolesar s ciljem

Ko sva se pogovarjala, je slavil polovico svojega življenja. »Ravno polovico življenja je namreč preteklo, odkar sem se ponovno rodil,« mi je pravil. »Ko sem bil star 32 let in pol, me je prizadela...