Graščina Selo leta 1736

Selo pri Ljubljani (1)

Selo je bilo prvič omenjeno leta 1312. Omejeno je bilo na več otokov sredi Ljubljanice, ki pa so ob njeni regulaciji in izravnavi leta 1824 izginili, in na ozek pas med dvorcem in Vodmatom, le do sedanje Pokopališke ceste. Na jugu je mejilo na Ljubljanico, na severu pa se je raztezalo le nekaj sto metrov nad dvorcem. V 15. stoletju se tu omenjata dva koseza, ki sta morala skrbeti za vešala ljubljanskega deželnega sodišča. Omenjeno je tudi lastništvo križniškega reda ali komende. Zaradi ugodnega toka Ljubljanice, ki je bila v tistih časih pomembnejša kot danes, so tu v 18. stoletju, verjetno na podarjenem ali podedovanem zemljišču, jezuiti iz Trsta zgradili svoje letovišče. To je bilo dosti manjše od današnjega, sedanjo obliko pa je dvorec dobil skozi čas, ko so ga popravljali in dozidavali. Znano je, da je v tem času tu, samo čez cesto, že stal vicedomski mlin, ki pa so ga kranjski deželni stanovi odkupili in s patentom z dne 27. septembra 1724 preuredili v suknarno. Leta 1747 jo je prevzel tovarnar Friderik Weitenhuller; od njega pa sta jo leta 1762 kupila Valentin Ruard in Jožef Desselbrunner. Tovarna je za tisti čas pomenila velik tehnološki dosežek in je sloves "kranjskega sukna" ponesla daleč v svet, zlasti v Italijo. Leta 1788 je kot solastnik izstopil Valentin Ruard in tovarna je v celoti prešla v roke družine Desselbrunner. Leta 1792 jo je prevzel Ivan Desselbrunner in tedaj je dosegla največji razcvet. Tovarna je zaposlovala do tisoč delavcev, kar je bilo za tisti čas nekaj izrednega in je bila največja v Avstriji. Najboljši odjemalec njihovega sukna je bila vojska iz Vojne krajine, sukno pa so prodajali tudi v druge balkanske dežele (prevozi po Savi) in na Bližnji vzhod. Kupila je tudi sosednjo graščino Selo. Leta 1788 je družina pridobila plemiški naslov. Ivan Desselbrunner pa je tudi v okviru Zoisovega kroga odigral pomembno vlogo, saj je kot plemič, kar je bila takrat redkost, nastopil na krstni predstavitvi Linhartove Županove Micke v slovenskem jeziku.

 

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / sreda, 25. november 2015 / 12:11

Pomagali onemoglima planincema

Bohinj – Gorski reševalci iz Bohinja in ekipa helikopterja Slovenske vojske so v nedeljo dopoldne odhiteli na pomoč planincu na Studorskem prevalu. Ko so prispeli do planinca, so ugotovili, da zjut...

Objavljeno na isti dan


Kranj / sreda, 6. april 2016 / 10:53

Občina naj bo prijazna starejšim

To si želijo tako organizatorji kot udeleženci konference za starejše, ki je minuli četrtek potekala v Medgeneracijskem centru Kranj.

Kamnik / sreda, 6. april 2016 / 10:51

Slikanica o Maistru

V Medobčinskem muzeju Kamnik so svoj nedavni projekt o Rudolfu Maistru posvetili najmlajšim.

Šenčur / sreda, 6. april 2016 / 10:49

Mednarodno srečanje Spoznajmo soseda

Šenčur – V petek, 8. aprila, bo ob 13. uri v kulturnem domu v Šenčurju prva mednarodna prireditev, ki jo pripravljajo osnovne šole Slovenije in Avstrije. Na srečanju z naslovom Spoznajmo sosede sod...

Kultura / sreda, 6. april 2016 / 10:48

Večna moč propagande

V Galeriji Ivana Groharja je na ogled muzejska razstava z naslovom Propaganda! Medvojni plakat 1941–1945 iz zbirke Loškega muzeja.

Kultura / sreda, 6. april 2016 / 10:47

V barvah utripajo bližine

Kranj – V sredo, 6. aprila, ob 19. uri bo v dvorani Mestne Knjižnice Kranj predstavitev knjige V barvah utripajo bližine. Izbor literarnih in likovnih del v knjigi je nastal iz prispevkov, prispeli...