Jeglič, prvi spomladin

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / torek, 20. marec 2007 / 05:00

Po starem kmečkem koledarju ima sv. Valentin, ki je godoval 14. svečana, ključe do korenin in je prvi spomladin.

Sveti mož se najprej loti odklepanja korenin spomladanskega jegliča, njegovo latinsko ime se namreč glasi Primula veris, kar pomeni začetnica ali znanilka pomladi. Cvetovi jegliča olajšajo izkašljevanje, "ženejo na vodo", pomirjajo živce...

Zdravilni ključek

Veste, kako Nemci pravijo spomladanskemu jegliču? Schlüsselblume, Schlüssel pa pomeni ključ. Ta izraz kaže na izrazito podobnost cvetnih kobulov s svežnjem ključev. Začetnica pomladi pa je tudi jegličeva ožja sorodnica trobentica, ki ji pravimo tudi navadni jeglič (Primula vulgaris). Na travnikih se že kakšen mesec bohotijo rumeni šopi teh živahnih rožic. Užitni cvetovi, na katere lahko piskamo, so priljubljena zabava otročičev, včasih pa tudi zdravilo njihovih mamic in babic. Na jutrišnji prvi uradni spomladanski dan si privoščimo pravi spomladanski čaj iz trobentic! Ali pa nanje vsaj zatrobimo!

Spomladanski, visoki in navadni …

Spomladanski oz. zdravilni jeglič je dandanes precej ogrožen in je povečini zaščiten, navadni jeglič pa nas spomladi razveseljuje skoraj na vsakem koraku. Če smo le doma na deželi. Pa tudi v mestne zelenice rad pokuka. Spomladanski jeglič ima zlato rumene cvetove in prijetno diši. Raste po sončnih travnikih, ob gozdovih in po grmovju v gorskem svetu. Uspeva po Sloveniji, a precej skromno. Prav tako redek kot spomladanski, je tudi visoki jeglič (Primula elatior) z bledo rumenimi in le rahlo dišečimi cvetovi, ki ga najdemo po vlažnih travnikih in gozdnih robovih. Jegliču kot prvemu spomladinu so svoj čas pripisovali čudodelne lastnosti. Imel je to moč, da je s svojim sončnim videzom pregnal demone, mračne misli ter kot bi trenil žalostne osebke popeljal do židane volje. Njegovo zdravilnost so odkrili šele v srednjem veku. Predpisovali so ga pri paralizah, ki so imele izvor v kapi, kot srčni tonik, pri zdravljenju protina in za hitrejše celjenje ran. Ženske, ki so želele belo polt in mehko kožo, so na veliko segale po tej zali rožici. Da ne ogrozimo obstoja spomladanskemu in visokemu jegliču, sezimo po navadnem jegliču oz. trobentici, ki ima prav podobne zdravilne odlike kot njena žlahtna »žlahtnika«, čeprav je ljudsko zdravilstvo ne uporablja ravno pogosto. A zadnje čase pridobiva na veljavi. Dodajamo jo denimo v zdravilno zeliščno žganje z imenom jegermajster, pa v spomladanske solate. Cvetovi so prijetnega okusa in vonja, zato jih gospodinje dodajajo tudi sladicam. Moramo jih na hitro posušiti, sicer izgubijo barvo, in jih hraniti v dobro zaprtih temnih kozarcih. Korenine jegliča nabiramo zgodaj jeseni. Ko jih porežemo, kratko koreniko posadimo nazaj, da ne uničimo rastline.

Kura iz trobentic

Jeglič oz. trobentica pozdravi vse katarje, zasluzenje, kašelj, gripe, akutna vnetja dihalnih poti, ki se nas lotijo ob koncu zime. Nadomešča tudi porabljeni vitamin C. Obnese se celo pri kroničnem bronhitisu in pljučnici. Korenine in cvetje so čislano ljudsko zdravilo za čiščenje krvi in izločanje strupenih snovi iz telesa. Poparek iz svežih trobentic spomladi pridno pijmo, da si prečistimo kri. Pozimi se pogosto napačno prehranjujemo in v krvi se nabere preveč strupenih snovi, ki jih preženemo s spomladanskimi kurami za čiščenje. Kuri iz trobentic lahko dodamo druge spomladanske rastline: brezove liste (Betula pendula), koprivne liste (Urtica dioica), vijolične cvetove in liste (Viola odorata), regratove korenine (Taraxacum officinale). Zdravilec Sebastian Kneipp je pri revmatičnih težavah in protinu priporočal eno do dve skodelici jegličevega čaja dnevno. Hude bolečine naj bi ponehale in počasi popolnoma izginile. Poparek iz trobentice (dve žlički cvetov prelijemo z vrelo vodo in po 10 minutah odcedimo) je primeren za krepitev živcev in srca, blaži migreno in glavobol, zmanjšuje naval krvi v glavo, dobro de pri živčnih težavah s srcem in nagnjenosti h kapi. Čaj je eno izmed najbolj neškodljivih, pa zelo učinkovitih uspaval. Ovčica, gospodična, piskalica, šmigovec, gregorščica, nadušnik, brkončica, lažljivka – vse to pa so ljudska imena za jeglič, naj si bo takšen ali drugačen.