Gobe rastejo tudi pozimi

Besedilo: Božo Malovrh
Kategorija: Nasveti / torek, 20. marec 2007 / 05:00

Letošnja nenavadno topla zima je gobarjem pripravila marsikatero presenečenje. V časopisih smo lahko brali o jesenskih gobanih (Boletus edulis), ki so rasli še sredi decembra lani, pa tudi veliko drugih užitnih in drugih gob je bilo mogoče najti vse do novega leta. Komaj so nehale rasti zimske kolobarnice (Tricholoma portentosum), ki jih poznamo tudi pod imenom sivke, podmahovke ali sirotice, že so se začele pojavljati posamične marčne polževke ali marčnice (Hygrophorus marzuolus). Slednje se v večjih količinah pojavijo šele februarja ali marca, ko na prisojnik krajih odjuga pobere zadnji sneg. Tudi zimska panjevka (Flammulina velutipes) se ne boji mraza in jo je mogoče najti celo pod snegom na razpadajočih štorih listavcev. Gobarjem – raziskovalcem pa je zimski gozd brez snega razkril še veliko drugih zanimivih gobjih vrst.

Škrlatna čašica – (Sarcoscypha coccinea)

Prava lepotica je škrlatna čašica – (Sarcoscypha coccinea). Našli jo bomo od začetka februarja do maja na vlažnih krajih in to takoj, ko sneg skopni. Raste iz razpadajočih vej listavcev, ki so delno že prekrite z zemljo in listjem. Mlada goba je na zunaj podobna rožnati krogli z belkastim pecljem. Ko se krogla na vrhu razpre v obliko čašice, se pokaže čudovita škrlatna notranjost, ki že na daleč privlači pogled. Na tej škrlatni prevleki dozorevajo trosi, ki so potrebni za njeno razmnoževanje. Dozorela goba dobi po dobrem mesecu dni obliko plitve skledice s premerom do 5 cm. Škrlatna čašica je razmeroma redka in čeprav ni primerna za uživanje, nekateri raziskovalci našega gobjega bogastva menijo, da bi jo bilo dobro uvrstiti med zaščitene gobe.

Navadna cepilistka – (Schizophyllum commune)

Na suhih, razpadajočih deblih in vejah listavcev lahko najdemo vse leto zanimivo gobo školjkaste oblike. Klobuk je zgoraj prekrit z belimi polstenimi vlakni, trosovnica na spodnji strani pa je sestavljena iz ozkih lističev različnih dolžin. Lističi dajejo vtis pahljače in potekajo žarkasto iz narastišča proti razcefranemu robu klobuka. Še posebej lepa je navadna cepilistka – (Schizophyllum commune) pozimi, ko jo slana odene v mesnato rdeče ali rožnate barve. Goba ni primerna za uživanje, saj ima žilavo meso.

Rumena drhtavka – (Tremella mesenterica)

Rumena drhtavka – (Tremella mesenterica) zbuja pozornost zaradi svoje oblike in barve. Najdemo jo od poletja do zime na odpadlih in preperelih vejah listavcev. Doseže velikost do 8 centimetrov. Rumen, želatinast trosnjak v vlažnem vremenu nabrekne in se sveti, dozorel trosnjak pa se spremeni v zdrizasto, skoraj tekočo snov. V sušnem obdobju se goba skrči in otrdi, zato jo je težko opaziti. Čeprav je užitna, je gobarji ne nabirajo, saj je brez posebnega vonja in okusa. Raje jo pustimo na rastišču in opazujmo njen razvoj.

Hrastova labirintnica – (Daedalea quercina)

Slovensko ime hrastove labirintnice – (Daedalea quercina) nam razločno razkrije dve njeni posebnosti. Gobo največkrat najdemo na odmirajočih (stoječih in podrtih) hrastovih deblih. Naguban klobuk - trosnjak je polkrožne oblike in bočno priraščen na podlago. Trosovnica na spodnji strani gobe je pri mladi gobi sestavljena iz različno dolgih cevk z okroglimi luknjicami, ki pa se z rastjo gobe raztezajo in končno oblikujejo labirintast vzorec (glej zgornji del fotografije). Meso je plutasto, zato goba ni užitna. In še zanimivost, ki je značilna za vse luknjičaste in lističaste gobe. Trosnjak ima trosovnico vedno obrnjeno navzdol proti zemlji zaradi lažjega izpadanja trosov. Če stoječe deblo pade, stare gobe – trosnjaki odmrejo, novi pa zrastejo pravokotno na prejšnje in tako je trosovnica nove gobe spet obrnjena proti zemlji.

Hrastova labirintnica kot »gobja kraljica« – (Daedalea quercina)

Hrastova labirintnica – (Daedalea quercina) pod točko 4 ima tipično polkrožno obliko z labirintasto obliko trosovnice. Včasih pa se narava poigra in izoblikuje prav nenavadne trosnjake, v katerih lahko prepoznamo podobe iz resničnega sveta. Tako goba na sliki 5 resnično spominja na glavo ženske, zato ji je avtor dal kar naslov »gobja kraljica«.