Maj je mesec ljubezni
Ansambel Maj deluje od leta 2006, vendar je do danes doživel kar nekaj sprememb. Sedež ansambla je v Logatcu, a njegovi člani so iz različnih koncev Slovenije.
Vodja ansambla in pevec Andrej Logar je iz Logatca, pevka Jana Benčina s Cola nad Ajdovščino, harmonikar Štefan Arh, ki je v ansamblu od decembra 2013, je doma iz Mač nad Preddvorom, basist Zdravko Blažič iz Valburge pri Smledniku, kitarist Suvad Bečić pa živi v Ljubljani. »Lahko rečemo, da smo primorsko-notranjsko-gorenjsko-osrednjeslovenska naveza,« se pošalijo Majevci, ki so si ime Maj nadeli po naključju. »Ansambel je imel svoj prvi nastop ravno v mesecu maju in ker še nismo imeli imena, smo sklenili, da se bomo imenovali kar ansambel Maj. Ker je maj tudi mesec ljubezni, smo to ime obdržali do danes.«
Večina med njimi ima glasbeno izobrazbo ali pa že izhajajo iz glasbenih družin. Zdravko Blažič razloži: »Jana je obiskovala solopetje, sta pa tako njen dedek kot oče igrala harmoniko. Oče je igral tudi v ansamblu skupaj z brati in sestro, kasneje pa ustanovil še trio s štirimi pevkami, v katerem je tudi Jana nekaj let prepevala. Andrej je zaključil nižjo glasbeno šolo, njegov oče je bil zborovodja, zato se je v določenem obdobju tudi sam priključil Logaškemu oktetu kot prvi tenor – čeprav je odraščal ob rock glasbi, s katero ima tudi največ izkušenj. Štefan je ravno tako obiskoval nižjo glasbeno šolo za klavirsko harmoniko, kasneje pa nadaljeval z diatonično. Odraščal je v družini, kjer se je vedno veliko pelo, zlasti slovenske narodne pesmi, zato ni čudno, da je že zelo zgodaj poprijel ravno za harmoniko. Suvada je igranje kitare pritegnilo pri dvanajstih letih. Tri leta kasneje se je iz Bosne priselil v Slovenijo in se v internatu na srednji šoli prvič srečal s sošolcem, ki je igral diatonično harmoniko. Od takrat dalje se je njegova glasbena pot stopnjevala in danes je eden najboljših kitaristov v narodno-zabavni glasbi. Šaljivo povedano: edini Bosanec, ki to glasbo aktivno tudi igra. Moj oče pa je bil znani ljudski godec, tako da me glasba spremlja že od rane mladosti. Na začetku so bili samo Avseniki in ker ni bilo možnosti za glasbeno izobraževanje, smo s prijatelji ustanovili skupino in začeli s trendovskim preigravanjem Beatlov, Rolling Stonesov, Shadowsov in podobnih, vse dokler me niso leta 1990 prijatelji zvabili v narodno-zabavno glasbo.«
Vsi člani anambla Maj imajo za seboj tudi že kar ‘bogato’ glasbeno kariero. Jana je prepevala v ansamblu Ivana Benčine s prijatelji, harmonikar Štefan v triu Goveja župca, Andrej je bil v različnih rock zasedbah – najbolj znana je bila skupina Sunny Orchestra; kitarist Suvad pri raznih pop zasedbah, pa pri ansamblu Ivana Karošca; basista Zdravka pa smo srečali pri 12. nadstropju, ansamblu Slavka Pluta, Petra Finka in Mineralih.
Majevci se radi udeležujejo narodno-zabavnih festivalov, nastopajo na veselicah, dobrodelnih koncertih, porokah, drugih praznovanjih. Z veseljem se odzovejo tudi na povabila za nastop v radijskih in televizijskih oddajah. Sodelujejo z različnimi tekstopisci, a vseeno besedila, predvsem pa glasbo, člani ansambla največ ustvarjajo kar sami: »Na začetku so nam pomagali Igor Podpečan, Bernard Miklavc, Matjaž Vrh, v zadnjem času pa tudi Peter Fink in Matej Kocjančič.«
Ker imajo širok spekter glasbenega znanja, lahko igrajo vse zvrsti glasbe, tudi pop in rock, pojejo v slovenščini, hrvaščini, angleščini in italijanščini. »Radi imamo prav vse: od polke, valčka, popa, rocka in bluesa. Do sedaj smo posneli devet skladb, med njimi tudi dve polki s humornim besedilom: Večer s prijatelji in Dns čudni so cajti, ki sta dokaz, da smo pripravljeni na kakršenkoli izziv.« Ustvarjajo glasbo za vse ljubitelje dobre narodno-zabavne glasbe in pa veseljake, ki imajo radi pop-rock glasbo 80-tih in 90-tih let.
Letos poleti so z nadobudnim mladim snemalcem Vidom Planinškom na razvalinah starega smledniškega gradu posneli videospot za pesem Zdaj joče nebo, v sodelovanju z ekipo TV Veseljak pa še videospota za pesmi Zgodba mojega življenja in Češnjice. Zgodbo mojega življenja in Češnjice so sploh snemali istočasno. Oba videospota so posneli v idilični naravi in okolici Jezerskega. Prvi pripoveduje zgodbo o razmišljanju in hrepenenju mladega dekleta, ki še ni našlo svojega ‘princa na belem konju’, življenje pa se vse bolj odmika v leta, ko je potrebno ustvariti družino – a upanje umre zadnje. Češnjice pa so hitra polka z malce nagajivim besedilom, ki opisuje ‘prebujanje narave’ v fantovski glavi, ko opazi lepo mlado deklico in se zagleda v njene ‘češnjice’. Vse tri spote pa si že lahko ogledamo ne le na spletu, temveč tudi na televiziji.