Nominator 241

Pretekli teden se je županu Kranja, psihiatru in priložnostnemu igralcu, v mladosti pa skoraj rockovskemu klaviaturistu skupine Apokalipsa, Damijanu Pernetu s ponosom reklo približno takole: »Pa čeprav nismo kandidirali za evropsko kulturno prestolnico leta 2012, se nam dogajajo mednarodno zanimive stvari …« In zares so se. Za mednarodni ženski praznik dan žena je Gorenjski muzej v galeriji Prešernove hiše odpiral nadvse imenitno likovno razstavo štirih slikark, članic slovenskega mednarodnega ženskega združenja SILA (Slovenian International Ladies Association). Odlično časovno načrtovano in še odličnejši obisk. Le Kranjčanki Klementini Golija, akademski slikarki, se je zgodil močnejši prehlad, slikarko Huiqin Wang, kitajsko Slovenko, pa je zadržala službena obveznost. Tako smo ob zanimivi in ravno prav dolgi predstavitvi kustosa razstave dr. Damirja Globočnika spoznali avtorici, Domžalčanko Vero Trstenjak Jovičić ter Ljubljančanko Tamaro Burmicky. Obe sta okusili zanimivost in širino sveta. Vera Trstenjak je slikarstvo študirala na American Art school v New Yorku ter študij nadaljevala na ALU v Ljubljani, tudi pri akademikih Stupici in Berniku. Veliko je potovala, živela nekaj časa na Havajih, razstavljala in se posvečala poučevanju ter filmu. Podobno zanimivo je življenje Tamare Burmicky. V zgodnjih šestdesetih je študirala francoščino v Švici, študirala arhitekturo v Caracasu v Venezueli in v Ljubljani, dodiplomski študij končala v Parizu, študij klasičnega kitajskega slikarstva pa končala v Kuala Lumpurju v Maleziji. Med letoma 1999 in 2002 je pripravljala projekt Park skulptur ob jezeru v Mostu na Soči. In še in še zanimivih stvari. V imenu mednarodnega društva SILA se je likovnicam zahvalila predsednica, simpatična Francozinja Veronique Banzet, in predstavila njihovo delovanje, predvsem so prepoznavne po vsakoletnem ljubljanskem Bazarju, ki se pri nas dogaja vse od leta 1993. Uradno je razstavo na zelo sproščen ter humoren način odprl veleposlanik Kraljevine Belgije, njegova ekscelenca Jean-Luis Mignot. In je dokazal, da mu gre naš težki jezik kar dobro. S prstom si je kazal stavek in pogledal iznad bralnih očal: »Ne. Hm, nič. Pika. Konec,« se je popravil in začel znova. Pohvalil je umetnice in se veselil vseh delavnic, tudi likovne, ki se dogaja kar na njegovem domu. Vmes je zagodla preoblikovana glasbena banda Tantadruj, Nejč ob harmoniki, Dino s čelom, žensko noto pa sta dodali altistka Suzana Oroz in Petra Puhar Kejžar, obe dolgoletni pevki APZ France Prešeren. Župan, ki se je spominjal zgodovine praznika in sedanjega družbenega položaja žensk in njihovih pravic, pa se je damam zahvalil z žareče rumenimi tulipani. Šele letošnjega Valentina sem zares izvedel, kako ljubi da so ženskam tulipani. In rumeno bel šopek poslal kar prek »sms-a«. Damijanu Pernetu se je blaženemu med ženami ob direktorici muzeja Barbaru Toman Ravnik in Kranjčanki Bredi Arnešek, ki je pomagala pri organizaciji, nasmihal prihajajoči dan - nov mednarodno obarvan dogodek.

V Mestni hiši na Glavnem trgu, v tako imenovani poročni dvorani, kjer na dolgo omizje pogledujejo baročni portreti menda neznanega avtorja, se je »moral« zgoditi podpis »protokola« o sodelovanju med MO Kranj in hrvaško istrsko Občino Grožnjan. Nekaj, kar je bilo dogovorjeno že s prejšnjim županom Mohorjem Bogatajem, ki je dobljeno naivno izgubil (kazen mora biti vzgojna, pravijo). Ker je projekt odličen in je bil Damijan Perne v mladosti skoraj glasbenik, se ga seveda zaveda tudi kot župan. O tem ga nikakor ni bilo težko prepričati, bolj pa me zanima, koliko okostnjakov bo še zgrmelo iz katere od občinskih omar. Z županom Grožnjana, nadvse simpatične, če že ne kar »sexi« vasice Rinom Dunišem, prijateljem Primoža Grašiča, glasbenika in »šefa« festivalskega projekta Jazz Kamp Kranj ter glasbeno legendo, odličnim tržnikom, vibrafonostom Boškom Petrovičem, voditeljem šole ter direktorjem vsakoletnega festivala v Grožnjanu Jazz is Back, so si segli v roke in obljubili odlično sodelovanje. Seveda v korist najmlajšim nadobudnim glasbenikom. Vmes je bilo veliko smeha, pikrih pripomb »BiPi-ja« in le doprsna statua Franceta Prešerna, ki je pospremila »press« dogodek, si je mislila svoje. Z veliko zanimanja je pogodbeno podpisovanje kvarteta pospremil tudi župan Trebnjega Alojz Kastelic, se navdušil ter povabil oba, Boška in Primoža, z njunima šolama na nastop v trebanjsko občino. Mi pa smo taisti večer doživeli še izjemen koncert »B.P.Tria« z gostom, 13-letnim vibrafonistom Vidom Jamnikom. »Vi nam Primoža Grašiča, mi vam Piranski zaliv,« je bil duhovit Boško Petrović. »Verjetno je to edina pogodba s Hrvaško, ki zares velja,« pa je dodal Primož Grašič ter se veselil boljših prihajajočih časov za jazz v mestu. Pa še pomlad gre v deželo. Uživajte konec tedna!