Sedmica: Zdaj gre zares

Besedilo: Marjeta Smolnikar
Kategorija: GG Plus / petek, 16. marec 2007 / 05:00

Če vzamemo, da je politična stranka podjetje, se pravi subjekt z vso potrebno podjetniško infrastrukturo, potem je nekoč mogočna Liberalna demokracija Slovenije tik pred stečajem. Za politične tekmece je stečaj konkurence prava nebeška mana, stečajniki, ki so preteklo desetletje krojili usodo mlade slovenske države, pa begajo sem in tja ter iščejo možnost političnega preživetja.

Z dolgovi, ki so v času poslovanja nastali, si slabi dve leti pred državnozborskimi volitvami glave ne beli nihče. (Čeprav bo prej ali slej prišel tudi ta račun.) Bistveno je, kdo bo »poverbal« volilno telo. Globalnega notranjepolitičnega trga razpad LDS zagotovo ne bo pretresel; razmerje med levim in desnim blokom bo ostalo nespremenjeno. Predsednik SDS Janez Janša lahko na prihodnjih državnozborskih volitvah višjo podporo volivcev iztrži le na račun vodenja vlade. Uspeh krščanske in ljudske stranke je v prvi vrsti odvisen od njihove notranje reorganizacije in konsolidacije. Večje koristi od novonastale politične situacije ne bo imela niti nacionalna stranka Zmaga Jelinčiča. V tekmi za volivce, ki so po stečaju svoje stranke ostali na cesti, tako ostanejo socialni demokrati Boruta Pahorja in upokojenci Karla Erjavca. V tekmi za volivce razpadle liberalne demokracije vsaj po mojem mnenju ne bo zmagal tisti, ki bo imel v svoji ekipi več političnih pribežnikov, ampak tisti, ki bo razpoložljivo volilno telo prepričal s svojimi zamislimi in videnjem prihodnosti. Povedano drugače, Anton Rop ali Marko Pavliha nimata toliko politične karizme, če je sploh kaj imata, da bi volivci brezglavo tekli za njima.

Enako kot za nekdanjega vladnega predsednika Antona Ropa velja tudi za Mateja Lahovnika, Pavla Gantarja, Cveto Zalokar Oražem in druge, ki so se po stečaju stranke zbrali v nekakšnem zaresnem društvu in odkrivajo Ameriko. Tudi ti so brez potrebne politične karizme, Matej Lahovnik pa deluje celo otročje naivno. Ne vem sicer, za kaj v druščini Zares gre, za stvarnost ali za odgovornost, če drži, da za njimi stojita Gregor Golobič in Bogdan Biščak, se je zares umestno vprašati, kolikšne možnosti sploh imajo na državnozborskih volitvah, saj sta prav ta dva gospoda še kako odgovorna za strankin stečaj. Po mojem mnenju imajo na prihodnjih državnozborskih volitvah še največ možnosti tisti, ki so ostali v LDS, pa čeprav jih vodi Jelko Kacin. Ni namreč od muh pokončno stati na potapljajoči se ladji in čakati na čudež. In čudež bo že, če bo ta skupina političnih brodolomcev na volitvah dobila več kot sedem odstotkov glasov volivcev. Medtem ko za tazaresne sploh ne pričakujem, da jim bo uspelo prestopiti volilni prag.

Je pa res, da je treba pri godlji, ki se je iz LDS skuhala, upoštevati še nekdanje kuharske mojstre. To sta aktualni predsednik države Janez Drnovšek in nekdanji predsednik države Milan Kučan. Tako eden kot drugi imata toliko karizme in toliko vpliva na slovensko politično telo, da lahko s svojo podporo rešita eno ali drugo brodolomsko skupino. Niti Janez Drnovšek niti Milan Kučan pa nimata toliko moči, da bi se društvo Zares ali ostanek LDS vnovič povzpela na oblast.