Računalnik in jaz: Ko kupujete računalnik

Zadnjič sem v poštni nabiralnik dobil reklamno sporočilo, v katerem neko podjetje ponuja računalnike in tudi drugo računalniško opremo. Bil je pravi manjši katalog, saj je bila ponudba predstavljena na 16 straneh. Preštel sem računalnike in ugotovil, da je v ponudbi kar 32 namiznih računalnikov in 20 prenosnih računalnikov. Pri vseh je pisalo ali izredna ponudba ali ugodno ali super cena. Spravil sem se k delu in se resno lotil študiranja ponujenega. Ker se imam za malo boljšega poznavalca računalniške opreme in mi je znano tudi stanje na trgu tovrstne opreme, sem bil mnenja, da bom lahko hitro določil dve ali tri izbire. Pa ni bilo tako. V vsej množici podatkov in računalnikov sem se počutil kar malo izgubljenega. Le s težavo sem določil moje favorite. Ni bilo tako lahko. Kako se šele lahko odloči povprečen kupec računalnika. Res težavna odločitev. Malo za pomoč naj vam bodo naslednji napotki.

Pri izbiri računalnika si morate najprej odgovoriti na vprašanje, za kaj ga potrebujete in za kaj ga boste uporabljali. Je to igranje igric, boste na njem delali z grafičnimi programi, boste morda risali načrte ali pa bo delo omejeno na pisanje dokumentov. Nadalje je dobro vedeti, če želite na njem zapisovati lastne CD–je oziroma zgoščenke, če želite preko računalnika gledati televizijo in na kakšen način boste dostopali do svetovnega spleta, če sploh. Od vaših želja in potreb je odvisno, kaj boste kupili. Ali je to športni avto ali pa je za vas dovolj že navadna limuzina srednjega razreda.

Srce računalnika predstavlja procesor. Če računalnik potrebujete za igranje igric, grafično oblikovanje ali neko zelo resno delo, pri tem pa sta vam pomembni hitrost in zanesljivost, potem izberite procesor tipa Intel, model Pentium ali Dual Core. Če je računalnik namenjen domači uporabi, je dovolj dobra izbira tudi procesor tipa Intel, model Celeron ali AMD. Hitrost takta delovanja procesorja naj bo nad 3,6 GHz. Naslednja zelo pomembna komponenta je kratkotrajni ali bralno-pisalni spomin računalnika, ki ga označujemo tudi kot RAM, kar v angleščini pomeni Random Access Memory. RAM-a naj bo vsaj 1 GB in naj bo tipa DDR2, saj so današnji programi zelo požrešni. Paziti je potrebno tudi, da RAM deluje s čim višjim taktom, nekje nad 500 MHz. Le tako bosta s procesorjem lahko delovala usklajeno in hitro. Če ne potrebujete tako hitrega in zmogljivega RAM-a, je dovolj že 512 MB, s taktom okrog 400 MHz. Trdi disk računalnika naj bo zmogljiv tako po kapaciteti kot tudi po hitrosti. Trdi disk računalnika služi za trajno shranjevanje podatkov in naj bo velikosti nad 120 GB, pri tem pa je bolj kot velikost pomembna hitrost vrtenja trdega diska. Višja, kot je hitrost, tem hitreje pridemo do podatkov na računalniku. Za navadne uporabnike je dovolj že hitrost 7.200 rpm oziroma 7.200 obratov na minuto, bolj zahtevni uporabniki pa naj se poslužujejo hitrosti okrog 10.000 rpm. Če želimo na računalniku kaj videti in to spremljati na monitorju, potrebujemo grafično kartico. Če le gre, naj ima ta lasten spomin, 256 MB ali več. Če grafična kartica nima lastnega spomina, uporablja za svoje delo del RAM-a, kar spoznamo po oznaki »shared RAM« ali po slovensko skupni RAM. To nam upočasni delovanje računalnika. Grafična kartica je lahko ali samostojna, kar je boljše, ali pa je direktno vgrajena na matično ploščo računalnika ali »on board«, kot temu pravijo strokovnjaki. Grafična kartica naj tudi omogoča prikaz slike z visoko ločljivostjo, vsaj s 1024 X 1280 točkami. Če ne boste ravno tonski mojster, je lahko zvočna kartica »on board«. Za nemoteno delo potrebujete še mrežno kartico, za priključek na internet ali v omrežje. Večina vas do interneta dostopa preko kabelskega omrežja ali povezav tipa ADSL, v nasprotnem pač potrebujete še modem. Računalniku dodate še disketno enoto in »pekač«, ki omogoča izdelovanje lastnih zgoščenk, in »jed« je pripravljena. Vem, da odločitev o nakupu računalnika še vedno ne bo lahka, a morda bo vsaj malce lažja.

 

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / petek, 25. november 2011 / 07:00

Kranjski glas

Kranjski glas, 25. november 2011, št. 11

Objavljeno na isti dan


Tržič / torek, 28. november 2023 / 17:00

Častni občan Jernej Kosmač

Tržič – Tržiški občinski svetniki so soglasno potrdili letošnje občinske nagrajence. Naziv častnega občana Tržiča prejme Jernej Kosmač, ki ohranja spomin na pretekle dosežke tržiških čevljarskih mo...

Nasveti / torek, 28. november 2023 / 16:59

Tanja odgovarja

Spoštovana Tanja, sem poročena z dvema otrokoma, eden je na začetku srednje šole, druga je še v osnovni šoli. Mož veliko dela, odkrila pa sem, da ima ljubico. Ne vem, kako naprej. Oditi me...

Razvedrilo / torek, 28. november 2023 / 16:57

Recept za srečo

V svoji monokomediji, s katero je na turneji po Sloveniji, ga išče komik Rok Škrlep iz Kranja.

Kronika / torek, 28. november 2023 / 16:27

Nedeljski potres čutili v Cerkljah in Vodicah

Cerklje – V nedeljo ob 3.29 so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zabeležili potres magnitude 1,3 v bližini Cerkelj na Gorenjskem. Po zbranih podatkih so potres čutili posamezni prebiv...

Gospodarstvo / torek, 28. november 2023 / 16:27

Pomembna je trdnost mlekarske verige

Na srečanju dobaviteljev mleka Ljubljanskih mlekarn so opozorili, kako pomembna je povezanost in trdnost mlekarske verige.