Posadimo majhen vrt

Besedilo: Igor Pavlič
četrtek, 15. marec 2007 / 05:00

Če imamo na razpolago velik sončen vrt, na katerem lahko pridelamo veliko zelenjave, lahko kak meter zemlje ostane brez škode tudi neobdelan. Umetnost pa je na majhnem vrtu pridelati veliko in tudi veliko različnih sort zelenjave, saj skorajda vsaka zahteva malo drugačno zemljo. Treba je narediti načrt za vrt in tudi pravilno razporeditev kultur. Z razdelitvijo vrta na gredice, ali na enakomerna manjša polja bomo izkoristili vsak najmanjši prostor na vrtu. Zamisel bo prispevala k boljšemu izkoristku vrtnih tal. Poskusite, taka razdelitev vam bo prinesla donosen pridelek. Tako je tudi vrt bolj pisan in zelenjava, ki jo prinesemo v kuhinjo, bolj raznolika. Na prvo gredico posejemo solato, različne sorte: od berivke, zgodnje ledenke, do ameriške rjavke in do kasnejših sort. Važno je, da imamo na vrtu celo sezono zeleno solato. Na drugi imamo začimbe, peteršilj, potem korenček, čebulo, grah in proti koncu vrta, tam naj bo tudi bolje pognojeno, paradižnik, kumare, paprike in fižol, lahko nizek ali visok. Eno gredico si rezerviramo za sadike kolerabic, zelja, ohrovta, cvetače in kasneje v poletju kakšno repo in črno redkev, lahko tudi rumeno kolerabo. Seveda ta pridelek zori neenakomerno čez poletje in tudi dalj časa, to pomeni, da tudi težko čakamo, da bo pridelek toliko dozorel, da ga bomo lahko pobrali. Danes veliko sadimo bučke in melancane, ki lahko lepo dozorijo, vendar potrebujejo bučke veliko prostora. Tudi če ste šele začetniki pri obdelavi zelenjavnega vrta, lahko poskusite. Prvo leto morda z manj sortami zelenjave, da pridobite določene izkušnje z vzgojo posameznih kultur, potem pa vsako leto poskusite posaditi kakšno novo vrsto zelenjave. Po več letih je potrebno tudi kolobarjenje, kar pomeni, da se vrtnine sadijo po določenem zaporedju. Pomen tega je preprečiti razmnoževanje škodljivcev, ki napadajo točno določeno zelenjavo. To se zgodi, če leta dolgo na isto gredico sadimo isto kulturo. Za majhen vrt je zelo pomembno, saj se škodljivci lahko selijo skupaj z rastlinami. Marec je že čas za prvo setev. Vedno, ko kupujemo semena, se odločimo za kakovostno seme s svežim datumom na embalaži. To je prvi pogoj, da nam bo dobro kalilo. Drugi pogoj je primerno ogreta zemlja. Če je zemlja še mrzla, se podaljša čas kalitve. Vedno pred setvijo gredice na novo obdelamo, prekopljemo, pograbimo večje kamne in izpulimo plevele. Manjša semena sejemo plitvo, večja moramo posejati ali zakopati globlje. Po setvi gredico zalijemo. Nekatere rastline lepše uspevajo, če so posajene v vrstice, druge, če so kar z roko neenakomerno posejane. Korenje naj bo posejano zelo redko, če je pregosto, ga prepulimo, ne prenaša pa presajanja. Solato, če je pregosta, redčimo s tem, da jo sproti pojemo in tako lahko preostala hitreje raste, ker ima več prostora. V jarke sejemo grah, fižol, sadimo krompir. Starejši ljudje so še navajeni te kulture saditi v posamezne jamice. Marec ima še mrzle noči, zato je posevke potrebno čez noč pokrivati s kopreno, da so semena malo zaščitena. Tam, kjer je na vrtu veliko vrabcev, obstaja možnost, da vam semena pojedo. Skrbimo tudi, da se posejane gredice ne izsušijo, zato jih je potrebno malo zaliti.