V Svilanitu stavijo na kvaliteto

Po letih izgub so v Svilanitu drugo leto zapored poslovali pozitivno. Izpopolnjujejo svoj program in iščejo nove izvozne možnosti.

Kamnik – Kamniški Svilanit je ena zelo redkih slovenskih tekstilnih družb, ki se ji je uspelo obdržati na trgu. Od sicer širše predlaganega povezovanja gorenjskih tekstilcev pred štirimi leti se je uresničilo le povezovanje s tržiško BPT, katere proizvodnjo so preselili v Kamnik, zaokroženje programa hišnega tekstila in izkoriščene možnosti obojestranske racionalizacije pa so očitno omogočile, kljub izredni konkurenci, nadaljevanje tovrstne proizvodnje. Z letošnjim novim letom je vodenje kamniške tekstilne tovarne Svilanit kot generalna direktorica prevzela Mojca Šubic, ki je v Skupni Svilanit delala že dva leti in pol. Povabili smo jo na pogovor.

Kako je danes organiziran Svilanit?

»Svilanit kot delniška družba izdeluje hišni tekstil, imamo pa še tri hčerinske firme Svilanit Svila v Sloveniji ter Svilanit Zagreb in Svilanit Beograd. Družba Svilanit Svila ima tudi proizvodnjo, in sicer modnih dodatkov in nekaterih hišnih tekstilij, medtem ko sta zadnji omenjeni družbi trgovski.«

Kaj pa BPT?

»BPT ostaja blagovna znamka naših proizvodov posteljnega in namiznega programa, ki se v celoti izdeluje v Svilanitu v Kamniku. Sicer pa družba BPT s sedežem v Tržiču obstaja in je lastnica Svilanita, še naprej jo vodi Stojan Žibert.«

Kako je Svilanit posloval lani?

»Reči moram, da smo s poslovanjem v lanskem letu zelo zadovoljni, saj nam je uspelo povečati prodajo, kar je najpomembneje. Ta uspeh se sicer ne bo pokazal na dobičku, saj pričakujemo pozitivno ničlo, podobo kot leto poprej. Pozitivno poslovanje je uspeh, če se spomnimo, da je še v letu 2004 in prej Svilanit posloval s kar precejšnjo izgubo.«

Ob selitvi programa BPT v Svilanit je bilo veliko govora o mogočih sinergijah. Kako se to uresničuje v praksi?

»Zagotovo so prednosti pri skupnem poslovanju, ki omogočajo vrsto prihrankov pri nabavah in pri logistiki. Tudi število zaposlenih je manjše, kot bi bilo v primeru, če bi se programi proizvajali ločeno. Znano je, da se nekateri prej zaposleni v BPT niso odločili za selitev v Kamnik, pri čemer pa poudarjam, da odpuščanja ni bilo in so se za vse našle primerne rešitve. Danes nas je v Svilanitu zaposlenih 470 delavcev. Priznati moram, da trenutno ne vem natančno, koliko delavcev se še vozi iz Tržiča, vsekakor pa imamo iz Tržiča z avtobusom organiziran prevoz na delo in z dela v Tržič.«

Vaš predhodnik Žibert nam je pred dvema letoma, ko je bila selitev BPT že izvedena, dejal, da intenzivno iščete tudi nove programe. Ste pri tem uspešni?

»Mislim, da smo. Program hišnega tekstila smo pomembno dopolnili. Začeli smo izdelovati izdelke prešitega programa, kopalniške preproge, saj je naša želja in vizija, da kupcu ponudimo prav vse, kar iz tekstilnega programa potrebuje v hiši. Mislim, da smo že zelo blizu tega cilja, le zaves ne ponujamo, ki tudi niso v naših načrtih.«

Slovenski trg ni velik. Kako je z izvozom?

»Struktura naše prodaje je taka: tretjino prodamo doma, tretjino na trgih nekdanje Jugoslavije in tretjino v drugih evropskih državah. Bistveno se ni spremenila, zavedamo pa se, da bo treba še več izvažati. Iščemo nove možnosti, predvsem v jugovzhodni Evropi in Rusiji. Naš cilj je, da v Sloveniji ostanemo vodilni ponudnik hišnega tekstila, želimo si postati še pomembnejši ponudnik na trgih bivše Jugoslavije, na drugih trgih pa poiskati tržne niše.«

Vse pomembnejše postajajo blagovne znamke. Kako je s tem pri vaših izdelkih?

»Veliko večino blaga prodamo pod lastnima blagovnima znamkama Svilanit in BPT, nekaj, zlasti za nemški trg, za tamkajšnje proizvajalce in trgovce pa tudi brez teh znamk. Cilji in vizije se s spremembami v vodstvu ne spreminjajo, saj menim, da so bile že prej temeljito premišljene.«

Na tekstilnem področju je konkurenca, zlasti z Daljnega vzhoda zelo velika. Kako jo občutite?

»Mi se zavedamo, da imamo svojo kvaliteto, in dober občutek imamo, ko opažamo, da se ljudje vračajo k našim izdelkom. Konkurenčni izdelki z Vzhoda so morda cenejši, pravijo, vendar uporabni zelo kratek čas. Ljudje spoznavajo, kaj pomeni slovenski proizvod, tudi če je nekoliko dražji. Očitno tudi prodira zavest o tem, da se tako ohranjajo delovna mesta, tudi dohodki, ki koristijo drugim panogam. Moram reči, da nam ta opažanja vlivajo optimizem.«

Umiranje tekstilne industrije pri nas ima tudi posledico, da ni več ustreznih šol za tekstilne poklice. Kako si pomagate?

»Res praktično šol za tekstilne poklice ni več in prisiljeni smo organizirati lastno izobraževanje. Problem je bil, dobiti tkalce in mojstre za vodenje proizvodnje. V letih do 2003 smo izobrazili 28 tkalcev, do leta 2005 pa 11 tekstilnih tehnikov.«