Alergije na hrano

"Teoretično je možna alergija na vsa hranila, vendar na našo srečo ni tako pogosta, kot bi pričakovali glede na količino in raznovrstnost hrane, ki jo vsak posameznik zaužije," je povedala Nisera Bajrović, dr. med., iz Bolnišnice Golnik - Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergijo, s katero smo se pogovarjali o alergiji na hrano.

Na katero hrano smo ljudje najbolj alergični?

»Teoretično je možna alergija na vsa hranila, vendar na našo srečo ni tako pogosta, kot bi pričakovali glede na količino in raznovrstnost hrane, ki jo vsak posameznik zaužije. Alergija na hrano je pogostejša v otroški dobi, ocenjuje se, da je kar 5-10 odstotkov otrok preobčutljivih vsaj za eno vrsto hrane. Alergeni v hrani, ki so v otroški dobi najpogostejši vzrok preobčutljivostnih reakcij, so beljakovine mleka, jajc, žitaric in soje. Znatno manj odraslih ima alergijo za hrano (približno 2 odstotka). Odrasli so pogosteje preobčutljivi za sadje, zelenjavo, školjke, rakce in oreščke.«

Kako ugotovimo, da imamo alergijo na hrano?

»Simptomi lahko nastanejo v različnih organih: na koži, prebavilih, dihalih, lahko se pojavljajo v obliki hujše alergijske reakcije, ki prizadene cel organizem.Ena od manifestacij je prizadetost kože, lahko kot takojšnji odziv na zaužiti alergen v obliki koprivnice in otekanja v mehke dele, lahko v obliki atopijskega dermatitisa, redkeje se pojavi kronična koprivnica ali druge oblike vnetja na koži. V otroški dobi se prizadetost kože najpogosteje kaže kot atopijski dermatitis, ki je zelo buren, dokler se iz diete ne izloči kritično hranilo. Kadar se po uživanju hrane pojavlja srbenje in otekanje v predelu ustne votline, govorimo o oralnem alergijskem sindromu. Ta sindrom se pojavlja zaradi navzkrižne preobčutljivosti med inhalacijskimi in prehrambenimi alergeni (primer: oseba razvije preobčutljivost za pelode breze, kar se kaže kot seneni nahod. Zaradi podobnosti v zgradbi beljakovin peloda breze in beljakovin določenih vrst sadja in zelenjave, predvsem v surovi obliki (jabolka, češnje, breskve, korenje), se mu pri uživanju le-tega pojavlja srbenje v ustni votlini.). Simptomi prizadetosti prebavil pa so lahko slabost, bolečine v trebuhu, napenjanje, zaprtost in driska. Kadar se otrok ne razvija primerno, ne pridobiva na telesni teži in ne raste, je med drugim potrebno razmišljati tudi o alergiji za hrano. Alergija za hrano se lahko kaže tudi v precej burnejši, življenjsko ogrožajoči obliki, kot anafilaksa (preobčutljivostna reakcija) različne stopnje. Hrana je najpogostejši vzrok prave anafilakse. Težave nastopijo hitro po zaužitju hranila, v nekaj minutah do dveh urah. Simptomi blažje anafilakse so lahko solzenje, kihanje, voden izcedek iz nosu in koprivnica. Pri hujših oblikah se pojavlja poleg naštetih težav še dušenje, znižanje krvnega tlaka ali celo izguba zavesti. V tem primeru mora prizadeti ali nekdo v njegovi bližini takoj poklicati zdravniško pomoč.«

Kdaj govorimo o psevdoalergiji na hrano?

»O pravi alergiji govorimo, kadar so bolezenski simptomi posledica imunskih dogajanj. V tem primeru s testi lahko dokazujemo prisotnost specifičnih protiteles IgE razreda (kožni testi, krvne preiskave). Psevdoalergija se kaže z enako klinično sliko kot alergija, vendar v ozadju ni imunsko dogajanje. Testi, ki jih uporabljamo za dokaz prave alergije pri psevdoalergiji, niso povedni. Najpogostejši psevdoalergeni v hrani so aditivi, konzervansi, barvila. Na ta način lahko povzročajo težave tudi hranila, ki vsebujejo veliko biogenih aminov (histamin, tiramin, serotonin) in živila, ki sproščajo histamin. Težave, ki jih ima bolnik v času alergijske reakcije, so posledica delovanja histamina in podobnih snovi na različne organe. Živila, ki vsebujejo biogene amine, so: siri, gobe, klobase, ribje konzerve, postana hrana, rdeče vino, ananas, jagode, špinača, paradižnik, kakav ...«

Kdaj torej obiskati specialista alergologa?

»Ob sumu na alergijo ali psevdoalergijo katerekoli vrste se je potrebno najprej oglasiti pri osebnem zdravniku. Ta se bo glede na navedene težave in klinično sliko odločil, ali je potrebna obravnava pri specialistu in pri katerem specialistu.«

Kakšni so postopki zdravljenja?

»Kadar govorimo o alergiji oziroma preobčutljivosti za katerikoli alergen, je prvi ukrep zdravljenja izogibanje alergenu. Ker so pomembne tudi majhne količine vnesenega alergena, je nujno, da zdravnik opozori bolnika, kje vse se lahko nahaja alergen, za katerega je bolnik preobčutljiv. Najvarnejša je priprava hrane doma, bolnik mora pozorno prebirati deklaracije na ovojnicah živil, včasih vse snovi niso zabeležene na deklaraciji. Torej je zelo pomembno informiranje, vzgoja in izobraževanje bolnika. V primeru pojava alergijske reakcije imamo na voljo učinkovita zdravila, to so antihistaminiki, glukokortikoidi in v najhujših primerih adrenalin. Alergija za hrano ni stanje, ki bi ga lahko preprečevali s preventivnim prejemanjem antihistaminika.«

Je alergija na hrano ozdravljiva, lahko preide tudi sama od sebe?

»Imunski sistem je zelo dinamičen, odziv na različne alergene se v različnih življenjskih obdobjih spreminja. Večina otrok, ki so v predšolski dobi preobčutljivi za različna hranila, do vstopa v šolo, alergijo preraste. Nekaj otrok alergije nikoli ne preraste. Alergija za hranila, ki se na novo pojavi v odrasli dobi, običajno ostane doživljenjska.«