Naredimo "jegra"

Preden v našo deželico uradno vstopi pomlad, nam pošlje svoje prve znanilce, trobentico, lapuh, vijolico, marjetico ...

Ker je prav zdaj med nami ta radostni čas, je ravno pravi čas, da si pripraviš velik steklen kozarec s širokim vratom, nekaj žganja ter postopoma začneš nabirati rožice za "gajstno" zeliščno žganje, poznano pod imenom jägermaister ali jegermajster, kot mu pravimo na sončni strani Alp. Seveda, pa ni nujno, da si "jager".

Od pomladi tja do jeseni

Priprave tovrstnega zdravilnega pripravka pa se ne more lotiti prav vsak. Zelo zaželeno je, da kdor se loti tega opravila, poseduje vrlini, kot sta potrpežljivost in vestnost. Mora tudi vedeti, kdaj naj posamezne rastline nabira. Delo zaključi šele jeseni, ko v »šnops« vrže poslednjo, petintrideseto rožico. Pa lepo po vrsti!

Recept za lovsko pijačo

Receptov za slavnega jegermajstra je kar nekaj, poglejmo sledečega: na liter žganja daj četrt kilograma sladkorja, še bolj za »arcnije« pa bo, če ga pripraviš kar brez sladkorja, meni se zdi takšen tudi precej bolj žlahtnega okusna, saj pridejo zdravilne rožice bolj do izraza, in dodajaj po dvanajst enot opranih listov in/ali cvetov naslednjih zdravilnih rastlin: cvet trobentice (Primula vulgaris), cvet vijolice (Viola odorata), cvet marjetice (Bellis perennis), cvet lapuha (Tussilago farfara), seme kumine (Carum carvi), seme vrtnega janeža (Pimpinella anisum), cvet kamilice (Matricaria recutita), list gozdne jagode (Fragaria vesca), list gozdne maline (Rubus idaeus), iglice in jagode brinja (Juniperus communis), lipov cvet (Tillia platyphyllos europaea), list ozkolistnega trpotca (Plantago lanceolata), zel njivske preslice (Equisetum arvense), zel in cvet tavžentrože (Centaurium minus), zel pelina (Artemisia vulgaris), robidovo listje (Rubus fruticosus), list melise (Melissa officinalis), zel in cvet vinske rutice (Ruta graveolens), borovničev list (Vaccinum myrtillus) – pred zorenjem, cvet divjega kostanja (Aesculus hippocastanum), cvet bele deteljice (Oxalis acetosella), cvet akacije (Acacia), smrekove vršičke (Picea excelsa), bezgovo cvetje (Sambucus nigra), cvet navadnega rmana (Achillea millefolium), cvet šentjanževke (Hypericum perforatum), plod mladega, še zelenega, oreha (Juglans regla) – tri do štiri nareži, zel rožmarina (Rosmarinus officinalis), list žajblja (Salvia officinalis), cvet in list ajbiša oz. sleza (Althaea officinalis), list poprove mete (Mentha piperita), zel in cvet materine dušice (Thymus serpyllum), cvet rumene lakote (Galium verum), list in cvet dobre misli (Origanum vulgare) ter cvet ranjaka (Anthyllis vulneraria). Če ne uspeš najti vseh rožic, nič hudega, kakšno lahko tudi izpustiš.

Zdravje le po žličkah!!!

Kozarec mora biti vedno pokrit, da tekočina ne izhlapeva. Ko dodajaš rožice, z leseno žlico premešaj pripravek. Pusti zoreti do pozne jeseni, še bolje do zime. Nato precedi v čiste steklenice in dobro zapri. Po potrebi pij po žličkah za zdravje – zlasti, če te »dajejo« črevesne in želodčne tegobe. Nikakor pa ga ne smeš uživati v večjih količinah in za druge namene. Saj veš, katere imam v mislih. Lahko ga postrežeš kvečjemu kot aperitiv pri obilnejših obrokih. Če ne veš, kdaj nabrati kakšno rožico, se pozanimaj pri ljudeh, ki to vedo. Saj jih je precej. Veliko uspeha in užitkov pri nabiranju, na koncu pa seveda – na zdravje!