Obrtnike je razjezila zadnja predlagana dopolnitev novega gradbenega zakona, ki znova dopušča možnost gradnje v lastni režiji. / Foto: Gorazd Kavčič (arhiv)

Sporna gradnja v lastni režiji

Z novo gradbeno in prostorsko zakonodajo, ki jo že obravnava državni zbor, se načeloma strinjajo vsi deležniki, razburja pa tik pred zdajci predlagana rešitev, ki še naprej dovoljuje gradnjo v lastni režiji.

Kranj – Državni zbor je ta teden opravil drugo obravnavo prenovljene gradbene in prostorske zakonodaje, s katero nameravajo med drugim poenostaviti in pospešiti postopke ter zagotoviti več varnosti za investitorje, v torek pa bo nadaljeval še s tretjo obravnavo. Čeprav so ga dolgo usklajevali s stroko, pa so državni poslanci tik pred zdajci v gradbeni zakon uvrstili tudi določilo o samograditeljstvu, kar je razburilo predvsem obrtnike, ki opozarjajo, da prosta pot gradnji v lastni režiji prinaša nevarne zgradbe ter več črnega dela in nelojalne konkurence. Ob tem se v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) še sprašujejo, zakaj so sploh dve leti sodelovali pri pripravi zakonodaje, če so nazadnje izigrani.

»To za nas, gradbince, predstavlja nelojalno konkurenco in je zibelka dela na črno. Nismo v enakopravnem položaju z investitorji, ki gradijo sami. Mi moramo imeti izobražen kader, gradbeno dovoljenje, zdravniške preglede, elaborate, varstvo pri delu, česar samograditelji ne potrebujejo za gradnjo v lastni režiji,« je opozoril predsednik sekcije gradbincev pri OZS Zoran Simčič, ki pravi, da je Slovenija unikum v Evropi, ker dovoljuje gradnjo v lastni režiji. OZS zato predlaga, da se amandma o gradnji v lastni režiji umakne iz zakona, kot je bilo že usklajeno, ali pa se dovoli le gradnja enostavnih objektov, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja.

S stališčem krovne organizacije se strinjajo tudi v Območni obrtno-podjetniški zbornici Kranj (OOZ). Njena direktorica Daniela Žagar pravi, da spremenjeno zakonodajo v splošnem podpirajo, nasprotujejo pa dopolnilu, ki dovoljuje gradnjo v lastni režiji. »Delo na črno je že tako pereča rana ekonomije, po nekaterih raziskavah naj bi je bilo kar 25 odstotkov, pri tem pa je ena najbolj izstopajočih dejavnosti prav gradbeništvo. Problem samograditeljstva pa ni le v delu na črno, temveč potencialno povečuje družbeno škodo, zaradi njega pa so obrtniki postavljeni tudi v podrejen položaj. Opozorila bi rada, da so kvalifikacijski pogoji v gradbeništvu zelo zahtevni, pri samograditeljih pa teh zahtev ni, zato je vprašljiva že varna izvedba njihovih del. Povečuje se tudi družbena škoda, saj ko se pri gradnji zgodi nesreča, teh pa je razmeroma veliko, gre samograditelj na zdravljenje in na bolniški dopust na stroške vseh davkoplačevalcev, obrtnik pa je na drugi strani podvržen regresnim zahtevkom s strani zdravstvene zavarovalnice, če ni v celoti poskrbel za varnost pri delu. S tem, da so obrtniki podvrženi rednemu nadzoru, medtem ko gradnje v lastni režiji nihče ne nadzira,« je povedala. Tudi po mnenju OOZ Kranj je samograditeljstvo morda dopustno le za enostavne objekte, medtem ko je gradnja hiše v lastni režiji že precej vprašljiva z vidika varovanja zdravja, nastanka družbene škode in potencialne nevarnosti takih stavb.

Na ministrstvu za okolje in prostor na kritike odgovarjajo, da bo moral tudi samograditelj zagotoviti najmanj takšno kakovost izvedbe, kot je predpisana z zakonom, ter da bo moral graditi na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja in v skladu z dokumentacijo za izvedbo gradnje, pogodbo ter predpisi in pravili stroke. Voditi bo moral gradbeni dnevnik, prevzeti zakoličbo na terenu, pravočasno obveščati nadzornika pred vsako pomembno fazo izvajanja gradnje, zagotavljati varnost in zdravje delavcev, varnost ljudi in predmetov pri izvajanju gradnje ter preprečevati čezmerne obremenitve okolja. Med gradnjo bo moral investitor zagotoviti tudi sodelovanje pooblaščenega arhitekta in inženirja, po dokončanju gradnje pridobiti uporabno dovoljenje. Glede pomislekov o delu na črno in izogibanju plačevanja davkov pa na ministrstvu pravijo, da je to predmet predpisov o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter davčne zakonodaje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / petek, 17. februar 2012 / 07:00

Gorenjski glas

Gorenjski glas, 17. februar 2012, št. 14

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 6. april 2007 / 07:00

Kolesarski izleti po občini Jesenice

Na kolo za zdravo telo je sicer fraza, toda pri TIC-u so to dosledno upoštevali in pripravili posebno karto kolesarskih izletov. Zloženka je v slovenskem in italijanskem jeziku, predlaga...

Zanimivosti / petek, 6. april 2007 / 07:00

Zvesti Gorenjskemu glasu

Zakonca Marija in Marjan Hafner živita v vasi Trnje, ki se strmo dviga v hrib, tako da se iz njune hiše razprostira prelep pogled na Škofjo Loko. Poklicno pot sta začela v jeseniš...

Slovenija / petek, 6. april 2007 / 07:00

Vlada za sanacijo plazov

Ljubljana - Vlada je v načrtu sanacijskih ukrepov na določenih zemeljskih plazov za letos predvidela nekaj več kot dva milijona evrov. Med 16 občinami, kjer bodo saniral...

Tržič / petek, 6. april 2007 / 07:00

Tržiška komunala nima izgub

Tako trdi direktor Florijan Bulovec, kateremu župan Občine Tržič očita slabo poslovanje. Nezadovoljstvo med delavci.

Zanimivosti / petek, 6. april 2007 / 07:00

Maksi shaker za rekord

Študentje Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled so v največjem sodobnem kovinskem shakerju doslej zmešali kar 400 litrov koktajla.