Bioplin je zanimiv, a drag

Na kmetijah je veliko možnosti za proizvodnjo energije iz bioplina, vendar to zahteva precejšnje investicije v objekte in opremo.

Kranj – Na kmetijah so velike možnosti za proizvodnjo energije iz bioplina, ki ga s pridom izkoriščajo v Avstriji in Nemčiji. Tam proizvodnja od leta 1999 vsako leto narašča, predvsem na večjih kmetijah. Pri nas bi bilo zaradi majhnosti kmetijskih posestev smiselno, da bi se povezalo več kmetij, ki bi lahko proizvajale od 200 do 300 kilovatnih ur energije, je prepričan Peter Pšaker iz kmetijske svetovalne službe v Celju, ki je prejšnji teden o bioplinu predaval tudi gorenjskim kmetom. Izkoristek bioplina je odvisen od časa zadrževanja v fermentatorju, vrh intenzivnosti doseže v sedmih do osmih dneh. Pridobivati ga je mogoče iz živinskih gnojil (gnojevke in hlevskega gnoja), rastlinske biomase, organskih odpadkov živilskega izvora in živalskih stranskih produktov ter travinja. Največja težava pri nas je, da je investicija v objekte in opremo sorazmerno velika, treba je postaviti fermentator, prostor za pripravo substratov, plinohram in generator, ki bioplin pretvori v električno in toplotno energijo. Investicija za proizvodnjo od 25 do 50 kilovatov energije znaša okoli 206.000 evrov, ekonomska upravičenost pri sedanjih odkupnih cenah električne energije pa je pri 8.000 proizvedenih kilovatnih urah letno, ob upoštevanju, da je iz kubičnega metra plina mogoče pridobiti 5,4 kilovatne ure energije. Tudi izkušnje iz tujine kažejo, da se bodo v prihodnosti gradile predvsem večje naprave, medtem, ko bi bila pri nas najbolj zanimiva gradnja na govedorejsko usmerjenih kmetijah.