Predsednik sveta zavoda Ivan Sisinger (levo) in generalni direktor Marjan Papež

Prvič brez najemanja posojil

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je lani posloval dobro in mu niti enkrat za izplačilo pokojnin ni bilo treba najeti posojila.

Marijan Papež: »Podpiram dodatna pokojninska zavarovanja, vendar ob stabilnem obveznem zavarovanju, ki zagotavlja normalno socialno varnost.« Slovenske železnice so na podlagi posebnega zakona poravnale dolg do pokojninske blagajne in plačale 12,7 milijona evrov oz. približno tri milijarde tolarjev prispevkov. Zadnji obrok so plačale lani. Zavod načrtuje letos tudi prenovo avle v stavbi na Kolodvorski ulici v Ljubljani in zagotovitev novih prostorov za območno enoto Kranj.

Ljubljana – »S finančnim poslovanjem zavoda smo zelo zadovoljni, prihodki in odhodki so bili izravnani v višini 923 milijard tolarjev oz. 3,85 milijarde evrov. Z ministrstvom za finance smo dobro sodelovali, niti enkrat nam za izplačilo pokojnin ni bilo treba najeti posojila, tudi maja ne, ko smo morali za izplačilo pokojnin, letnega dodatka in drugih dajatev zagotoviti več kot sto milijard tolarjev. Nasprotno: od obresti smo imeli celo 870 milijonov tolarjev prihodkov,« je na nedavni novinarski konferenci dejal generalni direktor zavoda Marijan Papež in se vprašal, kot se sprašujejo tudi številni v državi, ali je nova pokojninska reforma potrebna ali ne.

 

Reforma daje rezultate

»Reforma, ki se je začela leta 2000, daje rezultate. V letu pred reformo je povprečna pokojnina predstavljala 68,55 odstotka povprečne plače, predlani pa samo še 62,7 odstotka. Povprečna starostna pokojnina je v letu 1999 znašala še 75,8 odstotka povprečne plače, v letu 2005 pa 69,1 odstotka. Če bo sedanji zakon veljal naprej, se bo zniževanje pokojnin v razmerju do plač nadaljevalo tudi v prihodnje, pri tem pa je bila zadnja sprememba zakona glede usklajevanja pokojnin s plačami samo majhna zavora pred prehitrim zniževanjem pokojnin. Trenutno ni razloga za spremembo pokojninskega sistema, država pa mora spremljati razmere in pravočasno ukrepati.«

 

 

Napovedali spremembe zakona

Država je že napovedala nekatere spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, pri pripravi bo sodeloval tudi zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. S spremembami naj ne bi posegli v spreminjanje osnovnih pogojev za upokojevanje, ampak naj bi le spodbujali čim kasnejše upokojevanje, uvedli večjo fleksibilnost pri delni invalidski pokojnini in pri ponovnem zaposlovanju že upokojenih delavcev. Morda bo v zakonu tudi določba, da bi bili delodajalci za delavca, ki je že izpolnil vse pogoje za upokojitev, a se je odločil še naprej delati, oproščeni plačila prispevkov. »Pokojnine se ne bodo znižale, še naprej jih bomo usklajevali z rastjo plač. Podpiramo zviševanje plače, saj to vpliva tudi na povišanje pokojnin,« je dejal predsednik sveta zavoda Ivan Sisinger in opozoril, da je v Sloveniji okrog tristo tisoč upokojencev z manj kot 542 evrov (130 tisoč tolarjev) pokojnine, pri tem pa je še vedno velik delež tistih, ki prejemajo manj kot 417 evrov (100 tisoč tolarjev).

 

 

Veliko dela z vdovskimi pokojninami

Ob tem ko so v zavodu lani zagotavljali redno izplačevanje pokojnin, so opravili približno 318 tisoč storitev, med drugim so izdali odločbe 25.126 vlagateljem za del vdovske pokojnine, kar je bila zahtevna naloga, saj je treba poznati zakonodajo tudi za dvajset let nazaj. Število nerešenih zahtevkov se je povečalo skoraj za desetino, ob koncu leta jih je bilo 49 tisoč, povprečni čas reševanja zahtevkov pa se je predvsem zaradi reševanja vlog za del vdovskih pokojnin podaljšal za 19 dni in je znašal 94 dni. »Če si uslužbenci in vodstvo zavoda ne bi toliko prizadevali, bi bil čas reševanja zahtevkov presegel sto dni,« je dejal Marjan Papež in za letos napovedal na tem področju večjo ažurnost, znižanje na 75 do 80 dni. Tudi letos bo njihova najpomembnejša naloga redno izplačevanje pokojnin brez najemanj posojil, za kar bodo potrebovali okoli štiri milijarde evrov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šenčur / torek, 3. julij 2007 / 07:00

V Šenčurju višje sejnine

Šenčur - Občinski svet v Šenčurju je na zadnji seji potrdil novi pravilnik o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev in članov delovnih teles, ki je usklajen z novo za...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sobota, 31. december 2022 / 14:09

Čas nemira

Leto 2022 lahko označim kot čas nemira, povzročili so ga pandemija, vojna v Ukrajini, supervolilno leto. Nemirni postanemo, ko je porušeno energijsko ravnotežje, ko ne občutimo več pravega veselja,...

Zanimivosti / sobota, 31. december 2022 / 12:11

Za silvestrovo samo enkrat ni delala

Mamo in babico Alenko Dobravec smo zmotili na recepciji Art Hotela Kristal v Bohinju. »Kar v restavracijo pojdite, takoj pridem. Samo še na tole elektronsko pošto odgovorim,« nas je napotila v hotelsk...

Kamnik / sobota, 31. december 2022 / 12:08

Plebiscitni čas navdih še danes

Kamnik – Društvo Demos na Kamniškem je skupaj z Občino Kamnik v Domu kulture Kamnik organiziralo proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti, na kateri je zbrane nagovoril tudi predsednik prve slo...

Kamnik / sobota, 31. december 2022 / 12:08

Zbirajo predloge za občinska priznanja

Kamnik – V Kamniku vabijo k posredovanju predlogov za občinska priznanja, ki jih bodo podelili ob praznovanju občinskega praznika. Predloge za podelitev bronastega, srebrnega in zlatega priznanja t...

Cerklje na Gorenjskem / sobota, 31. december 2022 / 12:06

Po Martinovi poti

Šenturška Gora – Okoli šestdeset pohodnikov je na štefanovo nadaljevalo tradicijo pohodov po Martinovi poti iz Apna in Šenturške Gore na vrh Senožet. Skupinski vzpon – organizirala sta ga Olga Sajo...