Za razvojne načrte denar iz evropskih virov

Besedilo: Objave Občine Škofja Loka
sreda, 28. februar 2007 / 05:00

Predlog občinskega proračuna za leti 2007 in 2008 je že pripravljen za prvo obravnavo, sledi pa razvojnemu programu za naslednjih pet let. Trudijo si pridobiti denar iz evropskih skladov.

V prihodnjih dneh gre v prvo obravnavo na občinski svet letošnji proračun. Kolikšen bo in kako bo sestavljen, nam je povedal župan Igor Draksler:

»Preden spregovorim o proračunu, naj se pomudim pri razvojnih izhodiščih in Razvojnem programu za naslednjih pet let, iz katerih je izveden tudi proračun za leti 2007 in 2008. Razvojni program vključuje izgradnjo Poljanske obvoznice, za sofinanciranje te investicije pa moramo zagotoviti sredstva v višini 1,1 milijarde tolarjev (4,6 milijona evrov). Pri cestni infrastrukturi sledimo investicijam države na našem območju in zagotavljamo naš delež za izgradnjo pločnikov in ostale infrastrukture ob cesti Podlubnik–Klančar.

Za drugo prioriteto, področje komunalne infrastrukture, so predvidena večja sredstva za izgradnjo objektov za oskrbo z vodo ter odvajanja in čiščenja odpadnih voda, kjer gre za skupni projekt vseh štirih občin na Škofjeloškem. Projekt se izvaja v skladu z nacionalnim programom varstva okolja in je vključen tudi v državni razvojni program 2007-2013, mnogo truda pa namenjamo tudi pridobitvi sredstev iz evropskih skladov. Naslednja prednostna naloga je izgradnja gospodarske infrastrukture. Gre za izgradnjo in komunalno opremljanje poslovnih con. Na Trati letos končujemo obrtno cono, začeli pa bomo z izgradnjo industrijske cone, pri čemer gre poudariti, da so zemljišča v tej coni že prodana in da gre za 1,2 milijarde tolarjev (5 milijonov evrov) težko investicijo. Na področju družbenih dejavnosti pa sta letos predvideni dve naložbi: v športno dvorani v Frankovem naselju in telovadnico pri osnovni šoli Jela Janežiča. Glede vlaganj v Škofjo Loko kot kulturno in turistično središče pa je prva naloga prenova kristalne dvorane v Sokolskem domu.«

Kolikšna je vrednost razvojnih programov?

»Načrt razvojnih programov je težak 27 milijard tolarjev (113 milijonov evrov). Ker občina sama ni zmožna zagotoviti toliko denarja, smo se zavestno odločili, da ključne projekte lahko izpeljemo le, če se za prometno in komunalno infrastrukturo občina za višino lastnega deleža zadolži in če proda nekaj imetja, ki ga ima v lasti. Le tako lahko občanom na dolgi rok omogočimo primerno komunalno oskrbo za neko normalno/sprejemljivo ceno. Povprečna evropska cena za odvajanje in čiščenje vode znaša približno 2,5 evra, naše cene pa temu ne sledijo in zato tudi ni zadostnega vira za dolgoročno obnavljanje, tako da se nam evropska sredstva kažejo kot edina realna pot. Moramo se zadolžiti, da bomo lahko zagotovili lastno (so)udeležbo pri tej zahtevni investiciji. Če bomo hoteli imeti urejeno komunalno infrastrukturo, pa se bomo morali odpovedati tudi nekaterim prevelikim željam na drugih področjih.«

Kako boste torej tem razvojnim programom sledili v letošnjem proračunu?

»Iz načrta razvojnih programov je izveden tudi proračun za leti 2007 in 2008. Upoštevali smo vse projekte, kot jih predvideva državni proračun, gre predvsem za cestne projekte na našem območju. Zagotoviti moramo svoj so-investicijski delež pri teh načrtih, kar je obremenitev, ki jo komaj prenesemo, po drugi strani pa smo tudi sredi zahtevnega investicijskega ciklusa na področju družbenih dejavnosti, kjer investicijsko nismo sposobni izvesti več investicij hkrati. To že občutimo pri izgradnji obeh telovadnic - ena od njiju, pri šoli Jela Janežiča, pa je sicer projekt vseh štirih občin. Vrednost proračuna za leto 2007 (po odhodkih) je nekaj manj kot 30 milijonov evrov.«

Kako boste v občini občutili posledice novega zakona o financiranju občin. Ali z njim kaj pridobite?

»Nov zakon o financiranju občin pozdravljamo in vesel sem, da sem pri njegovem nastajanju lahko sodeloval tudi sam. Zakon skuša v večini slovenskih občin nadoknaditi tisto, kar smo v preteklosti izgubili, ker je bilo financiranje v prid velikim. Pri nas gre za priliv dodatnih 160 milijonov tolarjev (667 tisoč evrov), kar bomo porabili za pokrivanje rednih stroškov. Prednost tega zakona pa je tudi v možnosti zadolževanja občin. Poudariti je treba, da če v tem proračunskem obdobju ne naredimo tega koraka, se zavestno odpovemo cilju, da bi imeli zgrajeno celovito komunalno infrastrukturo, kajti v naslednjem obdobju (po letu 2013) do evropskega denarja ne bo več mogoče priti. Zakaj doslej še nismo uspeli izvesti investicij v vodovod, kanalizacije in čistilne naprave? Prejšnja državna razvojna politika je bila namreč naravnana tako, da so bili z državnim in evropskim razvojnim denarjem najprej sanirani največji onesnaževalci v državi (v manj razvitih slovenskih regijah), vsi tisti, ki so imeli kakršnokoli čistilno napravo že narejeno, pa niso prišli v poštev. Mi imamo čistilno napravo že iz sedemdesetih let, bila je ena prvih v državi in je potrebna temeljite obnove. In kjer se je ves čas varčevalo, cene komunalnih storitev so bile razmeroma nizke, se ni dalo iz teh virov narediti praktično ničesar.«

Kako komentirate po volitvah sklenjeno »koalicijo« s strankami, ki so vas podprle pri županski kandidaturi, med katerimi sta tudi LDS in SD?

»Podpisan je bil dogovor med listami in strankami, ki zadeva reševanje razvojnih programov v občini. Pri tem se bo treba veliko dogovarjati, podpisani dogovor je dokaz, da obstaja volja za korak naprej. Upam, da bodo tisti, ki se imajo za opozicijo (in so si tak položaj izbrali sami) v razvojnih načrtih občine prepoznali tudi svoj volilni program in bodo tudi oni pripravljeni na sodelovanje. Tudi sestava odborov in komisij predvideva vključevanje vseh, ki so zastopani v občinskem svetu. Ne gre za nikakršno izključevanje, gre za uresničevanje razvojnih ciljev občine in izpeljavo programov, ki so v interesu naših občanov.«

Pred kratkim ste imenovali tri podžupane. Kakšne bodo njihove naloge?

»Glede na novo zakonodajo, ko lahko podžupane izbira župan sam in za to ne potrebuje več soglasja občinskega sveta, sem po posvetovanju znotraj kroga, ki je podpisal prej omenjeni dogovor, izbral tri podžupane. Vsak od njih bo odgovoren za svoj sklop nalog. Mag. Mirjam Jan Blažič je odgovorna za vodovod in kanalizacijo, predvsem za že omenjani zahtevni projekt, povezan z evropskimi sredstvi. Gre za ogromen projekt, kakršnega v Loki še nismo imeli in je tudi za občinske uradnike izredno težak zalogaj. Jože Galof je zadolžen za področje lokalnih cest in javnih površin, kar iz svojega obdobja vodenja KS že dobro pozna. Klemen Štibelj pa se bo ukvarjal z družbenimi dejavnostmi, od kulture do srednjega, višjega in visokega šolstva, ki bo v prihodnje še zelo pomembno in kjer mora Škofja Loka ob prihodnji regionalizaciji države znati poiskati svoje mesto. Njegova naloga pa bo tudi škofjeloški pasijon, ki je eden od projektov za leto 2009.«

Po volitvah ste napovedali tudi reorganizacijo občinske uprave. Se je že začela?

»Občinski svet je že sprejel akt o drugačnem organiziranju občinske uprave. V skladu z razvojnim programom smo povečali število oddelkov, ki bodo tako lahko bolje urejali posamezna področja. Predviden je nov oddelek za prometno infrastrukturo, oddelek za komunalno infrastrukturo in oddelek za opremljanje stavbnih zemljišč. Vse to je bilo do sedaj združeno v enem oddelku, ki pa ob izvajanju projekta, vrednega skupaj 27 milijard, sam ne bo več kos vsem zahtevanim nalogam. V naslednji fazi bomo iskali primerne kadre za ta področja, vendar pa ni rečeno, da jih bomo prav lahko našli, saj gre za odgovorno delo, za velik izziv in za ne prav zelo dobro plačana delovna mesta.«

Bo direktor občinske uprave ostal isti?

»Zaenkrat da. Že med volitvami sem zelo jasno povedal, kaj si o tem mislim. Za občinske uradnike velja, da ne morejo biti popularni. Izvrševati morajo predpise države in občine za vse enako in posloviti se je treba od miselnosti, da komu lahko naredijo uslugo mimo zakona.«

Kako boste v spomladanskih mesecih nadaljevali z delom na cestah?

»Sedaj z veliko intenzivnostjo izvajamo dela na cesti Podlubnik–Klančar in v skladu z državnim proračunom, že pričakujemo razpis za naslednjo fazo. S sredstvi občinskega proračuna bomo nadaljevali tudi z delom pri pločniku na Poljanski cesti proti Podpulferci, nadaljujemo pa tudi s pripravljalnimi deli za Poljansko obvoznico.«

Kako v tem letu kaže rešitvi problemov v zvezi s škofjeloško knjižnico?

»Knjižnica do leta 2009 v načrtih občine ne nastopa kot prioriteta. Možnost zanjo bomo morali poiskati znotraj medobčinskega dogovora in dogovora z državo, da bomo pridobili dodatna sredstva. To bo skupna naloga vseh poslancev in županov na tem koncu. Ali pa bo treba rešitev za pridobitev potrebnega denarja za našo novo knjižnico najti znotraj državno–lokalnih zamenjav. Naložba v knjižnico je investicija, težka milijardo tolarjev ali 4 milijone evrov.«

Bolj spodbudni pa so rezultati pri obnovi Škofjeloškega gradu. Kako jo nadaljujete?

»Lani smo obnovili dvoriščno fasado, za letos imamo pridobljen sofinancerski delež za ureditev vzhodnega vhoda na grad ter za fasado na tem delu. Za navedeni poseg je predviden denar tako iz države kot občine. Sicer pa naš grad še nikoli ni bil tako lep, kot je sedaj.«

Letošnji slovenski kulturni praznik ste menda proslavili v nemškem Freisingu, pobratenem s Škofjo Loko?

»V občini smo dogovorjeni, da prireditev ob Prešernovem prazniku vsako leto pripravi ena od šol, letos so to na izredno visoki ravni storili na osnovni šoli Cvetka Golarja. Dogodka so se udeležili vsi trije podžupani, sam pa sem se z nekaj sodelavci udeležil dogajanja v pobratenem Freisingu, kjer je slovensko-bavarsko društvo skupaj z generalnim konzulatom iz Münchena priredilo osrednjo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. Naj omenim, da je imelo prav to društvo velike zasluge, da so bili predlani v Sloveniji razstavljeni Brižinski spomeniki. Društvo pa je zaslužno tudi za to, da je bil v Münchnu pred dvema letoma postavljen kip Antona Ažbeta (tam je imel Ažbe slikarsko šolo) ob precejšnji pomoči freisinškega župana in münchensko-freisinške škofije, slednja je namreč za postavitev kipa dala zemljišče.«

Omeniva še en februarski dogodek, regionalni posvet projekta Sejem bil je živ v Sokolskem domu!

»Norveški fond je dal Gorenjski kar precej denarja za obnovo starih mestnih jeder, iz tega vira se sofinancira tudi obnova kristalne dvorane v Sokolskem domu, o čemer sem že govoril. V zvezi s tem so občine dolžne organizirati tudi animacijske delavnice in z njimi ljudi pozivati k sodelovanju pri oživljanju starih mestnih jeder. Ta posvet je bila že ena od teh aktivnosti. Prijetno sem bil presenečen, da je bila dvorana ob tej priložnosti polna in da so ljudje pripravljeni sodelovati.«