Najvišja in najdebelejša poljanska drevesa

"Sem človek narave in vidim več kot drugi. Opazil sem drevesa nenormalnih oblik, izjemnih dimenzij, nenormalnih mest rasti in podobno," pravi gozdar France Miklavčič.

Poljane – France Miklavčič, po domače Martinovc iz Dolenje Ravni (pod Blegošem), se je lotil in popisal t. i. drevesa posebneže. Za takšne označuje drevesa, ki izstopajo po mestu rasti, dimenzijah, starosti, pomembnosti in še čem. Martinovc, ki je zaposlen kot gozdar na krajevni enoti Poljane in skrbi za revir od Trebije do Sovodnja se je posebnežev lotil temeljito, jih popisal in fotografiral.

»Za drevesa posebneže smo na gozdarskih študijskih dnevih pred tremi leti postavili enotna merila, saj vsa drevesa pri enaki dimenziji niso enako izjemna,« pravi Miklavčič. Raziskave, ki se je ne bi branili niti študenti ob izdelovanju diplomskih nalog, se je lotil iz radovednosti. »Sem človek narave in vidim več kot drugi. Opazil sem drevesa nenormalnih oblik, izjemnih dimenzij, nenormalnih mest rasti in podobno. Dolgo časa sem imel željo, da bi jih popisal in evidentiral tudi kot gozdar v službi,« pravi o razlogih. Ali bo drevo postalo posebnež, je odvisno od gozdarja in lastnika. Dopovedati lastniku, da je povsem vseeno ali eno drevo ostane ali pade največkrat ni problem.

»Zbiranja podatkov sem se lotil tudi zato, da bi drevesa nekako zaščitil, da lastnikom pokažem posebnost in pomembnost. Vendarle pa velja, da je drevo zaščiteno le toliko časa, dokler do njega ne pride človek z motorno žago,« pravi sogovornik in dodaja, da nekaterim veliko pomeni, da imajo na svoji zemlji zanimivo drevo. Vsa drevesa je popisal po gozdarsko: katastrska občina, oddelek, parcela, nadmorska višina in GPS koordinate, da jih lahko poišče kdorkoli. Izmeril je tudi obseg in premer drevesa, višino ter naredil kratek opis. Vsa drevesa je tudi fotografiral.

France Miklavčič je za osnovo evidentiranja vzel krajevno enoto Poljane, ki pokriva območje od Loga proti Žirem, vse do nekdanje italijanske meje. Te meje sovpadajo z mejami občine Gorenja vas – Poljane, poleg pa je popisal tudi nekaj posebnežev iz drugih delov Poljanske doline. Popis še zdaleč ni zaključen, saj ga o novih primerih kolegi ali lastniki gozdov redno obveščajo. Med najbolj znane posebneže je prav gotovo spadala Spolovniška bukev iz Stare Oselice, ki je bila najdebelejša bukev v Sloveniji, morda tudi širše. Zaradi gnitja in ogroženosti kozolca so jo morali lastniki požagati.

»Na Poljanskem imamo tudi najdebelejšo slovensko jerebiko, imamo smreko z 51 metri višine. Tu sta tudi dve mladi bukvi premera 63 centimetrov, ki rasteta druga poleg druge. Ob moji upokojitvi bosta prav gotovo največji v Sloveniji, saj prirasteta po 20 centimetrov na leto! Takrat bosta visoki približno 45 metrov,« pravi Martinovc. Vzroke za tako veliko število posebnežev v Poljanski dolini (popisal jih je 31, blejska enota, na primer, 13) ne pozna. Meni, da gre zasluga genski zasnovi. »S hrano se ne da doseči veliko. Poglejte, drevesa posebneži so v primerjavi s človekom tako posebni, kot bi bil človek s 220 centimetri ali težo 250 kilogramov. Genska zasnova je pač dana našim gozdovom, človek k temu ni mogel veliko prispevati,« pravi gozdar in pove še zanimivost z Malenskega vrha, kjer je na petih hektarjih kar šest vrst drevesnih posebnežev: brest, jesen, lipa, jerebika, glog in smreka. Tu je tudi zanimiva jablana, kjer je žled leta 1985 odlomil vrh. Ptiči so prinesli seme jerebike, ki je začela rasti vrh odlomljene jablane. Danes je jerebika visoka 4,5 metra in raste kot zajedavec. Obe vrsti cvetita in imata plodove!

Velika želja Franca Miklaviča je, da bi zbrane podatke lahko izdal v knjigi z naslovom Drevesa posebneži Poljanske doline. V teh dneh zbira sredstva za izdajo, ki bo ugledala luč sveta vsaj čez nekaj mesecev. V knjigi bo predstavljena tudi kulinarična uporabnost plodov ali delov dreves. »Sem vsejed in uživam v kuhinji. Po receptih iz knjige Divja hrana sem preskušal na primer liker iz bukovega listja, marmelado iz smrekovih vršičkov in podobno. Vse je zelo uporabno,« pravi sogovornik, ki meni, da obstajajo tudi možnosti za novo turistično ponudbo Poljanske doline.