Oktet je s pesmijo sklenil predstavitev knjige o svojem delovanju.

Slovenski oktet v zborniku

Slovenski oktet, katerega zgodovino je opisal tržaški Slovenec Boris Pangerc, ostaja biser zborovskega petja.

Ljubljana – V prisotnosti večine nekdanjih in sedanjih pevcev Slovenskega okteta in drugih gostov iz glasbenega in pevskega sveta so v petek na ljubljanskem Magistratu predstavili knjigo o 55-letni zgodovini delovanja izjemne pevske skupine, ki jo je napisal tržaški književnik in kulturni delavec ter tudi sam ljubitelj petja Boris Pangerc. Predstavitev knjige sta s svojo udeležbo počastila tudi ljubljanski župan in podžupan Zoran Jankovič in Aleš Čerin. Z minuto tišine so se spomnili nedavno umrlega prvega umetniškega vodje okteta Janeza Boleta.

O oktetu, ki je na pobudo slovenskih izseljencev v Združenih državah Amerike nastal na znameniti avdiciji 27. septembra 1951 v Slovenski filharmoniji, je govoril Matjaž Kmecl. Spomnil je, da je moral oktet zaradi »komunistične nevarnosti« kar deset let čakati na vstopno dovoljenje ameriške vlade, čeprav so bili ameriški državljani slovenskega rodu pobudniki za njegovo ustanovitev. Številne ovire je moral premagati tudi doma, vendar jih je znova in znova zmogel premagati. Tudi leta 1995, ko je tedanji Slovenski oktet po več kot pet tisoč koncertih napovedal konec delovanja, vendar je konec leta 1996 prvič stopil pred občinstvo oktet v novi sestavi.

»Mladi pevci so pogumno sprejeli izziv legendarnih predhodnikov in uspeli,« je povedal na predstavitvi zelo zanimive knjige njen avtor Boris Pangerc. V njej piše o nad 40 pevcih, ki so bili člani okteta, o gostovanjih, o uspehih in težavah ter prizadevanjih, da bi oktet ostal. Slovenski vladi in ministrstvu za kulturo je predlagal, naj oktet leta 2011, ob 60-letnici delovanja, predlagata za Nobelovo nagrado za mir. 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 21. junij 2010 / 07:00

Sončna elektrarna na kmetiji

Pri Preku v Goričah so na strehi gospodarskega poslopja namestili sončno elektrarno, ki bo dajala približno toliko električne energije, kot je na kmetiji porabijo v enem letu.

Objavljeno na isti dan


Bled / / 23:04

Poseg v naravo odločno prevelik

Gradnja kolesarske povezave med Bledom in Bohinjem vzbuja pri nekaterih domačinih in naravovarstvenikih pomisleke glede njenih posledic in čezmernih posegov v naravo na določenih območjih.

Kranj / / 22:59

Prvi e-busi in polnilnice

V Kranju bodo do konca aprila vzpostavili štiri polnilnice za štiri e-avtobuse, ki bodo v kratkem začeli voziti v mestnem prometu. Do konca leta sledijo še po štirje električni avtobusi in polnilnice.

Gospodarstvo / / 22:58

Pokvarjen aparat nesite na servis

Družba ZEOS s posebno akcijo ponovno spodbuja potrošnike, da pokvarjenega električnega aparata ne zavržejo, ampak ga nesejo na popravilo k lokalnemu serviserju.

Gospodarstvo / / 22:56

Celo v Kašariji ni več prosa

Letos je mednarodno leto prosa. Na Gorenjskem so ga lani pridelovali le na 7,1 hektarja površine. Pridelavo so opustili celo v Kašariji, za katero že ime pove, da je bila nekdaj kaša pomembna v prehra...

Razvedrilo / / 22:31

Višnarjov Aleš srečal Abrahama

Aleš Okorn, marljivi gospodar znane šenčurske kmetije pri Višnarju, je praznoval petdeset let. Ob okroglem jubileju so mu najbližji, prijatelji in sokrajani zaželeli vse najboljše, postavili velik mla...