Oktet je s pesmijo sklenil predstavitev knjige o svojem delovanju.

Slovenski oktet v zborniku

Slovenski oktet, katerega zgodovino je opisal tržaški Slovenec Boris Pangerc, ostaja biser zborovskega petja.

Ljubljana – V prisotnosti večine nekdanjih in sedanjih pevcev Slovenskega okteta in drugih gostov iz glasbenega in pevskega sveta so v petek na ljubljanskem Magistratu predstavili knjigo o 55-letni zgodovini delovanja izjemne pevske skupine, ki jo je napisal tržaški književnik in kulturni delavec ter tudi sam ljubitelj petja Boris Pangerc. Predstavitev knjige sta s svojo udeležbo počastila tudi ljubljanski župan in podžupan Zoran Jankovič in Aleš Čerin. Z minuto tišine so se spomnili nedavno umrlega prvega umetniškega vodje okteta Janeza Boleta.

O oktetu, ki je na pobudo slovenskih izseljencev v Združenih državah Amerike nastal na znameniti avdiciji 27. septembra 1951 v Slovenski filharmoniji, je govoril Matjaž Kmecl. Spomnil je, da je moral oktet zaradi »komunistične nevarnosti« kar deset let čakati na vstopno dovoljenje ameriške vlade, čeprav so bili ameriški državljani slovenskega rodu pobudniki za njegovo ustanovitev. Številne ovire je moral premagati tudi doma, vendar jih je znova in znova zmogel premagati. Tudi leta 1995, ko je tedanji Slovenski oktet po več kot pet tisoč koncertih napovedal konec delovanja, vendar je konec leta 1996 prvič stopil pred občinstvo oktet v novi sestavi.

»Mladi pevci so pogumno sprejeli izziv legendarnih predhodnikov in uspeli,« je povedal na predstavitvi zelo zanimive knjige njen avtor Boris Pangerc. V njej piše o nad 40 pevcih, ki so bili člani okteta, o gostovanjih, o uspehih in težavah ter prizadevanjih, da bi oktet ostal. Slovenski vladi in ministrstvu za kulturo je predlagal, naj oktet leta 2011, ob 60-letnici delovanja, predlagata za Nobelovo nagrado za mir. 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / ponedeljek, 15. november 2010 / 07:00

Razgled na vinorodni okoliš

Korada (812 m) - Gorenjcem so Goriška brda verjetno najbolj poznana zaradi češenj, breskev in vinske kapljice, seveda. A so veliko več; tudi planinci in kolesarji lahko tam potešimo svojo dušo.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sreda, 4. november 2015 / 12:29

To pa je kaki

Hiše Staneta Oblaka na Drulovki ni težko najti, saj lahko kakijevo drevo, ki se bohoti ob hiši, vidimo že z glavne ulice. Neverjetno, kako je drevo letos obrodilo.

Kronika / sreda, 4. november 2015 / 12:23

Motiv za uboj še ni znan, policija prosi za informacije

Uboj učitelja Pavla Zupana iz Nomenja tudi po letu dni še ni raziskan. Kriminalisti sicer domnevajo, da je žrtev storilca najverjetneje poznala. Kdo je bil moški, ki je pokojnega obiskal na dan uboja?...

Kranj / sreda, 4. november 2015 / 12:16

Blagoslovili Baragov vrtec

Na zadnji dan misijona je za celotno župnijo Kranj Šmartin sveto mašo s sklepnim nagovorom vodil kardinal Franc Rode, ki je blagoslovil tudi razširjeni Baragov vrtec, ki ga letos v petih oddelkih in p...

Medvode / sreda, 4. november 2015 / 12:04

Po fontani spet teče voda

Medvode – V preteklem tednu so bila končana dela pri obnovi fontane v krožišču Na klancu v Medvodah. Zgrajena je bila leta 2003, nemoteno pa je delovala le prvo leto. »Zaradi pogostih okvar, razpok...

Komenda / sreda, 4. november 2015 / 12:04

Proračun manjši za tretjino

Komenda – Komendski občinski svetniki so na zadnji seji po skrajšanem postopku sprejeli rebalans proračuna. Prihodke so znižali za tretjino z 9,8 na 6,6 milijona evrov, glavni razlog za znižanje pa...