Oktet je s pesmijo sklenil predstavitev knjige o svojem delovanju.

Slovenski oktet v zborniku

Slovenski oktet, katerega zgodovino je opisal tržaški Slovenec Boris Pangerc, ostaja biser zborovskega petja.

Ljubljana – V prisotnosti večine nekdanjih in sedanjih pevcev Slovenskega okteta in drugih gostov iz glasbenega in pevskega sveta so v petek na ljubljanskem Magistratu predstavili knjigo o 55-letni zgodovini delovanja izjemne pevske skupine, ki jo je napisal tržaški književnik in kulturni delavec ter tudi sam ljubitelj petja Boris Pangerc. Predstavitev knjige sta s svojo udeležbo počastila tudi ljubljanski župan in podžupan Zoran Jankovič in Aleš Čerin. Z minuto tišine so se spomnili nedavno umrlega prvega umetniškega vodje okteta Janeza Boleta.

O oktetu, ki je na pobudo slovenskih izseljencev v Združenih državah Amerike nastal na znameniti avdiciji 27. septembra 1951 v Slovenski filharmoniji, je govoril Matjaž Kmecl. Spomnil je, da je moral oktet zaradi »komunistične nevarnosti« kar deset let čakati na vstopno dovoljenje ameriške vlade, čeprav so bili ameriški državljani slovenskega rodu pobudniki za njegovo ustanovitev. Številne ovire je moral premagati tudi doma, vendar jih je znova in znova zmogel premagati. Tudi leta 1995, ko je tedanji Slovenski oktet po več kot pet tisoč koncertih napovedal konec delovanja, vendar je konec leta 1996 prvič stopil pred občinstvo oktet v novi sestavi.

»Mladi pevci so pogumno sprejeli izziv legendarnih predhodnikov in uspeli,« je povedal na predstavitvi zelo zanimive knjige njen avtor Boris Pangerc. V njej piše o nad 40 pevcih, ki so bili člani okteta, o gostovanjih, o uspehih in težavah ter prizadevanjih, da bi oktet ostal. Slovenski vladi in ministrstvu za kulturo je predlagal, naj oktet leta 2011, ob 60-letnici delovanja, predlagata za Nobelovo nagrado za mir. 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 29. oktober 2012 / 07:00

Ne nosi mi rož na grob ...

Številni si za svoje zadnje počivališče izberejo naravo, ne pokopališča. Svojcem naročijo, naj njihov pepel namesto pokopa v klasičnem grobu raztresejo na kraju, ki ga imajo radi.

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / torek, 12. avgust 2014 / 07:00

Uroševa deseta obletnica

Konec avgusta, natančneje 29. avgusta 2014, bodo na odru ljubljanskih Križank znova združili moči legendarni džezovski orkester Big Band RTV Slovenija z dirigentom Lojzetom Krajnčanom in slovenski...

Razvedrilo / torek, 12. avgust 2014 / 07:00

Alojzevih sedemdeset

Alojz Stražar je letos na oder Poletnega gledališča Studenec postavil veseloigro Veselica v dolini tihi. Mi smo ga pa tik pred premiero ujeli v fotografski objektiv ob ‘darilu’, ki ga je prejel ozi...

Razvedrilo / torek, 12. avgust 2014 / 10:42

Nova hiša, vnuk in vrnitev domov

Letošnje leto je za znano slovensko družino Bešter nekaj posebnega. »Zelo stresno, pa tudi zelo lepo,« pravi Nataša Bešter, ki jo večina pozna kot veliko ljubiteljico živali in kot voditeljico oddaje...

Kronika / torek, 12. avgust 2014 / 10:39

Vozili brez pravega počitka

V tritedenskem nadzoru poklicnih voznikov so mobilne enote finančne uprave odkrile kar 154 kršitev, kršiteljem pa izdale za 160 tisoč evrov plačilnih nalogov.

Kronika / torek, 12. avgust 2014 / 10:38

Sedanje vodstvo meni, da Iskratel ni bil oškodovan

Kranj – Sedanje vodstvo kranjskega Iskratela se je odzvalo na kazensko ovadbo zaradi lastninjenja Iskratela v letu 2009, o čemer smo poročali v pe­tek. Pojasnjujejo, da Gorenjska banka za 45 tisoč...