Jelovica je postala vroča žemljica

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 21. februar 2007 / 05:00

Leto 2005 je drugo zapored, ko je Jelovica poslovala z dobičkom. Izredno se je povečala prodaja na slovenskem trgu.

Škofja Loka – »Lani smo prodajne načrte presegli, povečana realizacija pa žal ni obrodila boljšega rezultata. Kljub vsemu izkazujemo nerevidiran dobiček 18 milijonov tolarjev oziroma dobrih 75 tisoč evrov, kar je za skoraj tretjino več kot v letu 2005. Letne prodajne načrte smo presegli za dva odstotka, glede na leto 2005 pa za osem odstotkov,« je razložila predsednica uprave Jelovice mag. Nada Marija Slovnik na petkovi tiskovni konferenci, sklicani po seji nadzornega sveta. Bruto dodana vrednost podjetja in bruto dodana vrednost na zaposlenega sta glede na rezultate iz leta 2005 boljši za nekaj odstotnih točk, pri čemer je dodana vrednost na zaposlenega v Jelovici dober odstotek nad povprečjem panoge v državi.

Velika rast prodaje doma

Značilnost lanskega poslovnega leta v Jelovici je izrazito povečanje prodaje na slovenskem trgu, ki je večja za 23 odstotkov, glede na leto 2005, v primerjavi z letom 2004 pa je večja skoraj za polovico (47 odstotkov). Zaradi tega se v skupni prodaji zmanjšuje delež izvoza, ki se mu bodo morali v letos, po besedah Slovnikove, bolj posvetiti. Slovenski trg je premajhen, da bi se zanašali le nanj, in Jelovica, ki ima danes 570 zaposlenih (od tega 36 v invalidski delavnici), se mora usposobiti in posvetiti konkurenčnemu nastopu na tujih trgih.

Dobiček načeli stroški

Čeprav je po dolgih letih izgub poslovanje z dobičkom uspeh, pa ta ni bil dosežen v načrtovani višini. Izjemno so se namreč povečali stroški za material, ki so glede na leto prej večji za 16 odstotkov, in storitve, ki so se podražile za 28 odstotkov. Cena hlodovine se je povišala za dobrih 28 odstotkov, steklo dvakrat po sedem odstotkov, veliko višjo ceno dosega tudi okovje. Posebno poglavje so težave z nabavo lesa. »Že v prvih lanskih mesecih smo čutili pomanjkanje lesa, vendar smo to pripisovali hudi zimi. Sneg je skopnel, cene pa so še vedno naraščale, težave z dobavo lesa so se nadaljevale. O razlogih lahko zgolj ugibamo, menimo pa, da je za to kriv povečan izvoz v sosednje države,« razmišlja predsednica uprave. Cena kubičnega metra smreke hlodovine se je v dobrem letu zvišala za skoraj 20 evrov na kubični meter.

Investirajo za razvoj

Po načrtih uprave za leto 2007, ki jih je na decembrski seji potrdil tudi nadzorni svet, bo Jelovica rasla z osemodstotno rastjo prodaje in sedemodstotno rastjo donosnosti kapitala, najmanj takšno rast kapitala pa terjajo tudi lastniki. Po dolgih letih se je Jelovica lotila obnavljanja tehnološke opreme. V obratu montažnih hiš v Preddvoru so tik pred investicijo v podaljšanje proizvodne hale, do konca marca pa bodo dobili nov CNC stroj za izdelavo zahtevnih izdelkov na področju stavbnega pohištva. »Naša dolgoročna usmeritev ostaja proizvodnja stavbnega pohištva in montažnih hiš. Januarja smo prodajo hiš povečali za več kot sto odstotkov, glede na isto obdobje lani, kar pomeni, da smo ujeli stik s kupci. To nam je uspelo z nenehnim sledenjem razvojnim trendom, varovanjem okolja in upoštevamo zahteve po racionalni rabi energije. To se odraža tudi v naših bodočih izdelkih: pasivnih, nizkoenergijskih hišah z vsemi vgrajenimi elementi,« je bila zadovoljna predsednica uprave Marija Nada Slovnik.

Vroča žemljica

Oktobra lani sta državna KAD in SOD objavila razpis za prodajo svojega deleža v škofjeloški Jelovici in se zaradi velikega interesa odločila za dražbo skoraj 25-odstotnega deleža. Kar šest ponudnikov kaže na to, da je Jelovica s pozitivnim poslovanjem, kot je dejala Slovnikova, postala »vroča žemljica«. Zaradi napovedi prevzemne ponudbe škofjeloškega podjetnika Bojana Starmana je bila dražba sicer odpovedana, je pa omenjeni podjetnik na zadnji seji nazornega sveta prevzel njegovo predsedovanje. Pogovori o lastniških spremembah gredo očitno povsem mimo uprave (to velja tudi za presenetljivega irskega partnerja), slišali smo le, da je nadzorni svet ugotovil, da predsedovanje svetu in nakupne ambicije Starmana niso v koliziji. O poslovni in politični higieni pa se lastniki in politiki (v ozadju so prepoznavne povezave v NSi) očitno ne sprašujejo.