Med sosedi 25

Devetega februarja leta 1945 so Nemci, domnevno zaradi izdaje, odkrili partizanski bunker pri Arihovi peči pod Bleščečo planino na koroški strani Kepe ali po koroško Jepe nad Šentjakobom in pobili večino partizanov in aktivistov. Le šest se jih je rešilo. Med njimi je bil tudi aktivist Osvobodilne fronte za Koroško Bogdan Mohor – Ston iz Kranja. Natanko 62 let po dogodku, v petek, 9. februarja, je Slovenska prosvetna zveza v polni dvorani župnišča v Šentjakobu predstavila ponatis Stonove knjige Luna, v kateri kot neposredni udeleženec obuja spomine na svoja koroška partizanska leta in na tragedijo pod Arihovo pečjo (zanj je to svetla stran Lune) in na veliko, nerazumljivo krivico po vojni, ko je bil na procesu zoper domnevne informbirojevce obsojen na ječo v Bileći. Ta zgodba pa je temna stran Stonove Lune. Partizan Ston se je vrnil med Korošce, bi lahko dejali za srečanje.

Številni Šentjakobčani so vedeli za dogodek pod Arihovo pečjo, vendar niso hoteli ali upali govoriti, je povedal na petkovi predstavitvi knjige koroški režiser in igralec Marjan Štikar. Bogdan Mohor - Ston v njej piše o številnih koroških tovariših, prijateljih in domačinih v Rožu, v Podjuni, na Zilji ali na Gurah, s katerimi je delil uporniška leta. Teh, kot pravi, ni bilo malo. Stopali so po poti upora za boljši jutri in med vojno tvegali smrt in izgnanstvo, po vojni pa težke zaporne kazni, kar se je nekaterim tudi pripetilo. »Luna je le malo večja kresnička, ki se je utrnila iz teme pozabe. Moja največja zahvala gre vam, čudovitim koroškim ljudem, ker brez vas teh kresničk ne bi bilo in ne bi imele komu svetiti. O temni strani Lune pa se še vedno sprašujem, kako je bilo to mogoče. Jaz pa sem tudi na temni strani Lune ostal tak bandit, kot sem bil v partizanih in kakršnega in kakršnega me je marsikdo od vas poznal,« je dejal 82-letni Bogdan Mohor - Ston.

Vsebina srečanja, ki se ga je udeležilo nekaj sto ljudi vseh starosti, je bila partizanska, uporniška. To ni motilo župnika Jurija Bucha, da je dovolil prireditev v dvorani župnišča. Predstavitev Stonove knjige je bila združena s koncertom ansambla Zuf de Žur iz Gorice v Italiji, ki je posnel zgoščenko z imenom Partigiani/Partizani, in jo namenil vsem borcem za svobodo. Pesmi so italijanske, slovenske, furlanske in judovske, ime ansambla pa je sestavljeno iz furlanske besede »Zuf« (zmes, zmešnjava) in slovenske slengovske besede »žur« (zabava, veslica). Gost večera je bil Vlado Kreslin, ki je nastop sklenil z italijansko pesmijo Partizan in slovensko Rož, Podjuna, Zilja …

Spomin na tragedijo partizanov pod Bleščečo planino ohranja tudi vsakoletni pohod k Arihovi peči. Letošnji bo v nedeljo, 4. marca.