Slovenske regije v številkah

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 18. februar 2007 / 05:00

Vse kaže na to, da Gorenjska v merilu Slovenije vse bolj zaostaja. Kupna moč Gorenjcev je nad slovenskim povprečjem, močno pa zaostajamo pri dodani vrednosti.

Ljubljana – Čeprav je v teh dneh postalo izdelovanje nekaterih makroekonomskih analiz precej sporno početje in se v nekaterih ocenah očitno ne morejo poenotiti niti vladni analitiki, pa nastaja ob tem še vedno vrsta študij, ki proučuje različne vidike našega ekonomskega vsakdana. V teh dneh smo iz Službe za konjunkturo in ekonomsko politiko Gospodarske zbornice Slovenije prejeli analizo Gospodarjenje v regijah v letih 2004–2005 in kupna moč regij, ki vsekakor ponuja zanimiv pogled na ekonomska dogajanja v državi. Analiza je nastala kot del projekta Regije, glavna podatkovna osnova pa so Kazalniki poslovanja GZS, ki jih sistematično pripravljajo na osnovi podatkov Agencije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Pri analizi so upoštevali standardno klasifikacijo teritorialnih enot, po kateri je Slovenija razdeljena na 12 regij.

Gorenjska peta v Sloveniji

Če je bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca najpogosteje uporabljeno merilo razvitosti, se po analizah GZS kaže, da v Sloveniji le Osrednjeslovenska regija presega povprečje Evropske unije. Slovenija kot celota je v letu 2005 dosegla 81 odstotkov tega povprečja. Kljub naporom za zmanjšanje razlik se te v zadnjih desetih letih niso zmanjšale, pri čemer sta nad povprečjem Slovenije le Osrednjeslovenska in Obalna regija. Razlike so se povečale z razmerja 1,75 : 1 na 2,07 : 1, zaostale so štiri regije, med njimi tudi Gorenjska, ki je zdrsnila z 89 odstotkov v letu 1995 na 86 odstotkov v letu 2006 in je po razvitosti 5. regija v Sloveniji. Izraženo v številkah, to pomeni, da je v letu 2004 znašal povprečni BDP na prebivalca v Sloveniji 13.146 evrov, na Gorenjskem pa 11.321 evrov.

Bolje pri kupni moči

Nekoliko drugačna slika se kaže pri analizi kupne moči v regijah. Za oceno kupne moči so v GZS izbrali pet kazalcev, med katerimi sta bruto plača na zaposlenega in dohodnina na prebivalca (poleg števila prebivalcev, zaposlenosti in brezposelnosti) najpomembnejša. Ekonomska moč prebivalstva se pri tem kot nadpovprečni kažejo v Osrednjeslovenski regiji (119), Obalni (109), Severnoprimorski (108) in Gorenjski regiji (102), Notranjsko–Kraška regija je na povprečju, druge pa zaostajajo.

Manj dodane vrednosti

Tretji pomembni vidik je analiza kazalnikov gospodarjenja, pri čemer so kot najpomembnejše v GZS izbrali celotno gospodarnost, dobičkonosnost prodaje, dobičkonosnost kapitala in dobičkonosnost sredstev. Po prvih dveh od naštetih kazalcev v koeficientu Gorenjska glede na Slovenijo zaostaja (zaseda 6. mesto), medtem ko je pri slednjih dveh kazalnikih nad povprečjem Slovenije (peto mesto). Večjo skrb zbuja podatek, da je dodana vrednost na zaposlenega s 25.372 evri le 87 odstotkov slovenskega povprečja, kar Gorenjsko uvršča na 9. mesto med 12 regijami v Sloveniji.