Vidiš, sine, tu smo pa včasih skakali

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: GG Plus / petek, 16. februar 2007 / 05:00

"Ko bom imel otroke, upam, da bom prišel v Planico in pokazal: Tu sem jaz skakal in tu je moj osebni rekord. Ne da bom rekel: Vidiš, sine, tu je bila pa skakalnica, kjer smo včasih skakali!"

S temi besedami je upanje, da bo Planica vendarle dočakala boljše čase, ponazoril smučarski skakalec Jernej Damjan ob predstavitvi projekta Nordijski center Planica. Po večletni kalvariji, propadanju in brezizhodnih sporih se zdi, da bo država s projektom zdaj stvari vendarle postavila na pravo mesto. Nordijski center Planica je uvrstila med prednostne državne razvojne projekte za obdobje 2007 – 2023, zanj pa naj bi v prihodnjih letih namenili skoraj sto milijonov evrov. Po načrtih naj bi Planico uredili kot sodoben nordijski športni center, ki bo živel pozimi in poleti. V prvi vrsti naj bi obnovili skakalnice: letalnico, staro Bloudkovo velikanko in male skakalnice za trening, nekatere naj bi prekrili tudi s plastično maso oziroma keramiko, tako da bi omogočale treninge in tekme prek celega leta. Poskrbeli naj bi tudi za osvetlitev in zasneževanje. V načrtu je tudi

gradnja tekaškega stadiona in spremljevalnega objekta za tekaške proge, žičnic, atletskega in nogometnega stadiona, kolesarskih in sprehajalnih poti. Načrtujejo celo ureditev parka kulturne dediščine in informacijskega prostora. Tako naj bi Planica živela vse leto, namenjena pa naj bi ne bila le vrhunskim tekmovalcem, ampak tudi drugim športnikom za treninge, pa tudi rekreativcem in drugim obiskovalcem.

Kje bodo vzeli denar

Projekt je vreden blizu sto milijonov evrov, del sredstev (15 milijonov evrov) naj bi prispevala država, del (40 milijonov) evropski strukturni skladi, del (40 milijonov evrov) pa zasebni partnerji. Projekt naj bi speljali prek javno-zasebnega partnerstva, tako se država že pogovarja z zasebnimi vlagatelji, ki so zainteresirani za vlaganje v Planico. Ob centru naj bi se namreč razvijala dopolnilna turistična ponudba, denimo hotelska, gostinska, morda celo igralniška. Med potencialnimi vlagatelji se že od samega začetka omenja Hit, d. d., ki je bil že doslej največji vlagatelj v infrastrukturo v Kranjski Gori. Predsednik uprave Niko Trošt je že ob prvi predstavitvi projekta zagotovil, da Hit želi sodelovati v projektu z dopolnilno ponudbo, denimo hotelsko, gostinsko … O konkretnih številkah še ni želel govoriti, je pa poudaril, da je iz turistične ponudbe Kranjske Gore, Planice in okolice treba iztržiti bistveno več kot doslej. »V hotelsko-turističnem delu moramo priti do iztržka krat dva!«

Kaj pa lastniki zemljišč

Pri uresničitvi projekta zelo pomembno vlogo igrajo lastniki zemljišč v Planici. Po nekaterih podatkih naj bi bilo okrog osemdeset lastnikov (večina je povezana v kmetijsko skupnost, nekaj je individualnih), del zemljišč pa je tudi v lasti Občine Kranjska Gora. Prav dogovarjanje s tako številnimi lastniki je ena najbolj občutljivih točk projekta, česar se dobro zavedajo tudi na vladi. Zato se je minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver že pred predstavitvijo projekta širši javnosti sestal z lastniki in jim zagotovil, da bodo v vse projekte vključeni kot partner in kot sogovornik. »Ves čas so samo obljubljali, pa nismo nobene stvari dobili. Zdaj pa kaže, da bo bolje,« je optimizem po takratnem sestanku z ministrom izrazil eden od lastnikov. Tudi v zadnjih

dveh mesecih se je predstavnik ministrstva Simon Starček že nekajkrat srečal z njimi, nazadnje v začetku tega meseca. Kot smo izvedeli, je vlada Ratečanom ponudila več možnosti, od odkupa do najema zemljišč, glede na anketo, ki so jo opravili med lastniki, pa naj bi se večina nagibala k oddaji zemljišč v dolgoročni najem. Kot je v zvezi s tem v imenu skupine lastnikov povedal domačin iz Rateč Jurij Erlah, se s projektom, kot jim je bil predstavljen, strinjajo. »Gre za politično-gospodarski projekt dolgoročnega značaja. Zanj bo treba najti politično soglasje, hkrati pa bo treba zadovoljiti interese udeležencev,« je poudaril Erlah. In kakšni so konkretni interesi Ratečanov? Po Erlahovih besedah oddaja v dolgoročni najem, denimo za petdeset let, za večino lastnikov pomeni do konca življenja. Seveda bi zato radi iztržili čim več, Erlah najboljšo možnost vidi v javni dražbi oziroma licitaciji, na kateri bi zemljišča dobil v najem tisti, ki bo lastnikom ponudil čim več. »Ceno naj določi trg,« je menil sobesednik. Sicer pa po njegovem mnenju večina Ratečanov razmišlja po načelu: »Najprej štalca, potem kravca«. Povedano drugače, za uspešno uresničitev projekta bo država najprej morala pridobiti zemljišča, jih komunalno opremiti ter pridobiti vsa potrebna soglasja. »Enako, kot če gre nekdo zidat hišo …« Sicer pa po Erlahovih besedah domačini ne bodo ovirali razvoja Planice. Pa vendarle – Ratečani so znani po trmoglavosti in težavnem dogovarjanju. »Če ima nekdo čiste namene, brez prikritih goljufij, z nami ni nobenih problemov!« je zatrdil sobesednik. »Če bo projekt temeljil na perspektivnem gospodarjenju, ga bo vsak racionalen človek podprl,« je še dodal.