Nezanimivo poklicno šolanje

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Kranj / petek, 16. februar 2007 / 05:00

Na pobudo Srednje poklicne in strokovne šole Kranj in njenega učitelja praktičnega pouka Jožeta Verbiča je Janez Sušnik, predsednik državnega sveta, sklical posvet o problematiki poklicnega šolanja na Gorenjskem.

Kranj - Težava seveda ni le gorenjska. Slovenija že dlje časa občuti težave, ker na nekaterih področjih ni zanimanja za poklicno šolanje in zaradi tega na trgu sicer iskani poklici izumirajo, za mnoge pa zaradi tega ne dobimo domačih delavcev. To pa je tudi problem zahodne Evrope, je na posvetu dejal Janez Sušnik. Predstavniki šolskega ministrstva, kranjske obrtne zbornice in nekaterih gorenjskih občin so znova osvetlili že znani problem, na katerega pa najbolj kritično opozarjajo v Srednji poklicni in strokovni šoli Kranj.

Njen učitelj praktičnega pouka Jože Verbič je opozoril na odnos države do njihove šole, ki je za praktični pouk zadnjih ducat kompletov ročnega orodja dala pred šestimi leti, delavnice praktičnega pouka so slabo opremljene, nezakurjene, donatorjev, na katere se obračajo po pomoč, je vse manj. Vpis dijakov na šolo, ki izobražuje za devet poklicev in v kateri je letos 215 učencev, se zmanjšuje in v prihodnje najbrž ne bo bolje. »Na letošnjem informativnem dnevu se je za poklic tesarja zanimal en učenec, za zidarja dva, za soboslikarja sedem, za pečarja deset, za nov srednješolski program gradbenega tehnika osemnajst in za frizerje dvajset mladih,« je povedal Verbič. Opozarja na dejstvo, da mladih ne znamo motivirati za poklicno šolanje, da je ob informativnih dnevih za to že prepozno, da jih večina sili na gimnazije, da na poklicne šole ni tistih z boljšim uspehom. Janez Mežan z Ministrstva za šolstvo in šport pritrjuje, da je problem nezanimanja za poklice vseevropski, k temu pa dodaja še manjšanje generacij, zaradi česar bo ta problem v prihodnje še večji. Jeseni se bo na srednje šole vpisalo za dve šoli manj otrok kot minulo šolsko leto, kar 1464 jih bo manj. S spremembo zakonodaje na področju izobraževanja, ki predvideva povezovanje šol z gospodarstvom in prenovo šolskih programov, usmerjenih k potrebam okolja, nameravajo reševati te težave. Mežan navaja nov program za poklic mehatronik, ki je za mlade zanimivejši od strojnega tehnika, in pričakuje, da se bodo podobno prenovili tudi programi v gradbeništvu, za kar izobražuje kranjska šola. Predlaga tudi sodelovanje, povezovanje in tudi združevanje šol, podobno kot to poteka v drugih državah v Evropi. V Kranju bi se lahko poklicna in strokovna šola povezana s tehniškim šolskim centrom, srednja trgovska z ekonomsko in podobno. S tem se ne reši le financiranje šol »po glavi učenca«, pač pa prinaša tudi večjo kakovost, je prepričan Mežan.

Šolanje za potrebe gospodarstva

Janja Meglič iz Obrtne zbornice Slovenije je govorila o pripravi strategije za promocijo poklicnega izobraževanja. Slednja bo prepuščena prihodnjim pokrajinam, strategija pa opozarja tudi na potrebo po ozaveščanju že mladih staršev o poklicni karieri njihovih otrok. Daniela Žagar iz Obrtne zbornice Kranj je govorila o izkušnjah pri predstavljanju poklicev v zadnjih razredih osnovne šole in o majhnem zanimanju staršev zanje. Potrebe po poklicih pa so velike, v 24 sekcijah obrtne zbornice so obrtniki »lačni« kadra, njihove potrebe pa le težko izpolnijo. Jure Horvat, samostojni podjetnik in vodja sekcije pečarjev, je ob tem opozoril tudi na dejstvo, da poklicno izšolana mladina težko pride do mojstrskega izpita, poleg tega pa rokodelcem manjka tudi menedžerskega znanja. Govorniki so nanizali še vrsto drugih težav, o deficitarnosti poklicev je govorila tudi mag. Helena Cvenkelj iz BSC Kranj, ki je predstavila del s to problematiko povezanega razvojnega programa Gorenjske za obdobje od 2007 do 2013. Na Gorenjskem je treba povezati šolstvo, gospodarstvo in kader, nastal naj bi medpodjetniški izobraževalni center, šoli pa predlagajo, naj razmišljajo o osnovanju šolskega podjetja za »butične poklice«, kjer bi mladi po koncu šolanja delali kot na trgu, po treh letih pa lahko opravljali že mojstrski izpit in lažje šli na samostojno podjetniško pot. Janez Sušnik, ki se kot državni svetnik z območja Gorenjske čuti dolžnega nekaj storiti v korist razvoja poklicev v regiji, je predlagal, naj šola skupaj z BSC pripravi analizo problemov, ki jih je osvetlil posvet, jo predloži odboru za razvoj človeških virov pri Razvojnem svetu Gorenjske, ta se bo skupaj s svetom županov in ob pomoči strokovnih institucij sistematično lotil reševanja tega vprašanja. Za razvoj kadra se je na Gorenjskem treba močno potruditi, če želimo, da bo šla Gorenjska res gor, kot pravi njen slogan in se bo s šestega mesta razvitosti (po bruto domačem proizvodu) spet prebila med prve tri najrazvitejše regije, kjer je nekoč že bila, je še dejal Sušnik.