Angelca

Ženska z zlatim srcem

Srečali sva se v Centru slepih, kjer se že več kot deset let tkejo niti njenega življenja. Prej pa je živela pod Svetim Jakobom. Pa ne ves čas. Pred tem se je, nič kaj srečno, poročila na Svetje.

Smilil se mi je, je dejala Angelca.

Ampak to je že druga zgodba, ki pride na vrsto bolj proti koncu ...

Ko je bila stara štirinajst let, je učitelj stopil k njenim staršem in jim predlagal, naj dajo Angelco v šole. Ker je pametna, da bo še kaj iz nje, je dejal.

Doma so bili zelo verni in Angelca je upala, da bo lahko šla k uršulinkam v Škofjo Loko. Toda že v nekaj mesecih se je izkazalo, da je upala zaman ...

Starejši sestri sta imeli prednost, Angelca pa je morala ostati doma za deklo in pomagati mami.

Ni bila srečna. Vedela je, da ji je priložnost, da bi dokazala, česa je zmožna, za vedno splavala po vodi. Delala je marljivo, vendar ne s srcem. Bila je otožna, vedno bolj se ji je zdelo, da ji nekaj manjka.

Da jo je življenje prikrajšalo za nekaj lepega.

Potem ko je še videla, da zakon tudi sestri ni prinesel sreče, se je odločila, da se sama ne bo nikoli poročila.

Žal je tako, da ljudje obračamo, Bog pa obrne. Zbolel je oče in umrl, star komaj dobrih šestdeset let. Brat je prevzel kmetijo, vendar se je vseskozi čutilo, da ni pravega gospodarja pri hiši.

Po osmih letih brezplodnega garanja se je Angelca odločila, da gre k nunam v Ljubljano, od tam pa v Mekinje.

»Spominjam se sestre Vincencije, zelo rada me je imela. Švester mi je rekla. Pomagaj pri delih na vrtu, so mi rekli. Bila sem pridna, trudila sem se, vendar me potem niso obdržali, ker nisem bila dovolj močna za težaško delo.

Sredi maja je bilo, naredilo se je nenavadno vroče popoldne, jaz pa sem bila premočena od štihanja. Ko je zazvonilo k šmarnicam, sem odhitela v cerkev in sedla k oknu, kjer me je prepihalo. Prehladila sem se, nobenega apetita nisem imela več, vendar sem še naprej delala. Postala sem zelo slabotna. To so opazile tudi nune, ki so me odpeljale k zdravniku. Ta je zmajal z glavo in kratko rekel, da ne smem več opravljati težkih del.

Žalostna in potrta sem se vrnila domov, kjer sem se starala nadaljnjih osem let.«

Z bodočim možem se je poznala že prej. Ko je bil oče še živ, je pri njih celo eno leto služil.

»Vedela sem, da je trmast in da ni rad ubogal. Šel se je učit k nekemu mizarju. Občasno se je še vračal, ker je bratu pomagal pri zidanju. Toliko časa se je motovilil okoli mene, da sem se ga usmilila in privolila v poroko. 57 let sva bila skupaj. Rodili so se trije otroci. Naredil je tudi hišo, vendar sva se vselila v na pol zgrajeno, ker je prej zmanjkalo denarja.

V zakonu nisem bila srečna. Je že tako usojeno. Če ni ljubezni, je pekel. To so občutili tudi otroci, saj je najprej šel od hiše sin, za njim še hčerka. Srednja hči mi je umrla …«

Angelca za trenutek obmolkne. Oči se ji zasolzijo in drobne dlani, ki jih drži sklenjene v naročju, ji zadrhtijo.

Angelca je nenadoma morala v bolnišnico, ni šlo drugače. Šlo je za njeno življenje.

Otroci so ostali sami doma, hčerka je imela le 15 mesecev.

Angelčina sestra je imela že s svojo družino preveč dela, tako da ni imela časa še za koga drugega. Otrok, ki ga nihče ni previjal in skrbel zanj, se je prehladil.

»Ko sem se vrnila iz bolnišnice, sem takoj videla, da je nekaj narobe. Odnesla sem jo k zdravniku, ki ji je dal injekcijo. To bo pomagalo, je rekel. Vendar ni opazil, da se je delček igle odlomil … in pozneje povzročil otrokovo smrt zaradi zastrupitve …«

Angelca je bila stara že 88 let, ko je prišla v dom. Vendar je bila še zmeraj pri močeh, pripravljena, da postori še kaj dobrega za druge.

Kar nekaj časa je bila za spremljevalko prijateljici, ki je bila slepa.

Šest let ji je bilo še posebej lepo. Bila je v samski sobi, žal so jo potem preselili v dvoposteljno sobo.

»Z leti sem postala zelo suha, komaj 40 kilogramov tehtam, hrana mi škoduje, najbolj pa prepih. S sostanovalko se nikakor ne ujameva, ona težko prenaša, če je okno v sobi zaprto, jaz pa ne maram, da je odprto,« je potarnala Angelca.

Najbolj jo držita pokonci kruh in čaj. Kave nikoli ne pije. Ne ve, zakaj ji ne prija ...