Največ tujcev med gradbeniki

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Zanimivosti / torek, 13. februar 2007 / 05:00

Kjer med domačimi ljudmi ni zanimanja za zaposlitve, delodajalci v Sloveniji zaposlujejo tuje delavce. Največ jih je v gradbeništvu, kovinsko-predelovalni dejavnosti, mednarodnem transportu, kmetijstvu ...

Kranj - Tuji delavci pri nas potrebujejo delovna dovoljenja, razen tistih iz večine držav Evropske unije. Slovenska vlada vsako leto izda uredbo o kvoti delovnih dovoljenj, ta je za letos že določena in obsega kot lani 18.500 dovoljenj (od tega 3500 za nove, ostalo za podaljševanje že veljavnih dovoljenj), pojasni Miha Šepec, vodja službe za zaposlovanje tujcev pri Zavodu RS za zaposlovanje. Dodaja še podatek, da so konec leta 2006 na območju Slovenije na podlagi vseh vrst delovnih dovoljenj in prijav delavcev iz Evropske unije našteli 53.661 tujcev. Zanimivo je, da je med njimi še vedno glavnina ljudi iz bivših držav z območja nekdanje Jugoslavije, kar 47.711. Državljani Evropske unije pa kljub dejstvu o prostem pretoku delovne sile še niso množično pridrli na slovenski trg dela, konec minulega leta jih je bilo med tujimi delavci 3436, iz drugih držav pa denimo 2514. Pregled po panogah pokaže, da je kar polovica vseh dovoljenj in prijav za področje gradbeništva. Vsa ta dejstva v ustreznem deležu veljajo tudi za Gorenjsko, kjer je imela območna služba zavoda za zaposlovanje zadnji dan minulega leta 3039 delovnih dovoljenj in prijav delavcev iz Evropske unije. 2742 jih je bilo iz držav nekdanje Jugoslavije, med katerimi s 1447 prevladujejo delavci iz Bosne in Hercegovine. Iz držav Evropske unije jih imamo zgolj 127, med njimi pa imamo največ Slovakov (48), Nemcev (20) in Italijanov (11), medtem ko iz drugih držav prihajajo bolj ali manj posamezniki. Celo iz ostalih držav imamo na Gorenjsko večji priliv kot iz Evropske unije, po veljavnih delovnih dovoljenjih sodeč 170, med državami pa prevladujejo Kitajska (39), Rusija (29), Romunija, preden je letos postala članica Evropske unije (26) in Ukrajina (24). Razlog, da podjetniki še vedno zaposlujejo pretežno delavce z območja nekdanje Jugoslavije in ne iz držav Evropske unije, s čimer je manj zapletov in birokracije, tiči v izkušnjah, ki jih imajo s prvimi. Raje imajo ljudi, za katere vedo, da že tradicionalno obvladujejo to delo, o zaposlovanju ljudi iz nekdanje skupne države meni tudi direktorica območne enote zavoda za zaposlovanje v Kranju Lučka Žižek.

Na manjše gorenjsko gradbeno podjetje z okoli 180 zaposlenimi smo naslovili vprašanje, ali zaposlujejo tuje delavce in zakaj. Pritrdili so nam, da imajo zaposlenih 84 delavcev iz »tretjih držav«, iz Evropske unije pa nobenega. Razlog, da zaposlujejo tujce in ne domačih delavcev, je pomanjkanje domačega kadra v gradbeništvu. Pojasnili so nam tudi, kako urejajo postopke in formalnosti v zvezi s pridobitvijo tujih delavcev: pridobitev kandidatov iz tretjih držav, vloga za izdajo delovnega dovoljenja ali dovoljenja za sezonsko delo na zavod za zaposlovanje, po pridobitvi tega vloga na upravno enoto za pridobitev bivalne vize, prihod delavca v Slovenijo, pomoč pri nastanitvi, zdravniški pregled, pridobitev ostale dokumentacije, potrebne za bivanje in prijavo delavca v delovno razmerje, prijava na zavod za zdravstveno zavarovanje in vračilo obrazca na republiški zavod za zaposlovanje o prijavi delavca iz tretjih držav. Odgovarjajo, da se med več obstoječimi delovnimi dovoljenji poslužujejo delovnih dovoljenj in dovoljenj za sezonsko delo.