Na Jeterbenku preverjali legende

Konec leta so predstavili rezultate arheoloških raziskovanj na gradišču nad Sv. Marjeto v Žlebeh. Z raziskovanji bodo nadaljevali.

Medvode – »Glavna dejavnost našega društva temelji na pohodu Po poteh roparskih vitezov. Gre za bogate legende, nekaj je znanih dejstev, in želeli smo ugotoviti, kaj je res in kaj ne, in kaj lahko iz tega potegnemo za nas, za turiste in za naše zanamce. Raziskave so pokazale, da nekaj tukaj. Ne smemo pa še biti zadovoljni s tem, kar smo doslej dosegli. Zavzemali se bomo, da se bodo raziskovanja nadaljevala,« je povedala Olga Verovšek, predsednica TD Žlebe Marjeta, ki je poudarila, da na tem projektu zelo intenzivno dela domačinka Marta Vidmar.

Rezultate arheoloških raziskovanj na Jeterbenškem platoju, ki se nahaja ob zelo obljudeni poti od Žlebov proti Katarini, in kjer so še vidni ostanki zidov obzidja, ki je obdajalo nekdanji grad, kjer naj bi živeli roparski vitezi, so konec lanskega leta predstavili v medvoški knjižnici. Na pobudo Turističnega društva Žlebe Marjeta je namreč v začetku avgusta krajši terenski projekt z namenom arheološke valorizacije arhitekturnih ostalin na tem griču južno od Sv. Marjete, pripisanih gradu Jeterbenk, izvedel Oddelek za arheologijo s Filozofske fakultete v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine. Terenska dela so zajemala arheološko dokumentiranje poškodovanih delov obzidja in notranjosti objekta, izdelavo natančnega digitalnega modela reliefa in anketiranje vaščanov Žleb, medtem ko do večjih posegov ni prišlo. Dela so bila del praktičnega usposabljanja študentov arheologije. O samih izkopavanjih je več povedal vodja del doc. dr. Predrag Novaković: »Gre za utrdbo iz konca srednjega veka, ki lahko veliko pove o preteklosti v tem prostoru. Pri izkopavanjih so bili odkriti manjši in maloštevilni deli lončenine, ter nekaj večjih kosov, iz katerih je bilo možno rekonstruirati večji keramični lonec. Kovinske najdbe in nekaj lončevine so v preteklih letih našli domačini, ki so tu neorganizirano kopali v lovu za morebitnim zakladom. Najdbe najverjetneje sodijo v 15. stoletje.« Ker gre za zelo bogata izročila, so ljudje na Jeterbenku v preteklosti veliko kopali, v upanju, da bodo našli zaklad.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / petek, 24. november 2006 / 06:00

Računalnik in jaz: Z miško ali brez

Zadnjič sem na internetu bral zanimivo raziskavo, ki so jo opravili na eni od univerz v Avstriji. Ljudem so dajali različne naloge, ki so jih morali izvajati s pomočjo računalnika. Pri t...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 18. julij 2014 / 16:53

Naj ji gre vse kakor po notah

Tadeja Kostov, mlada, obetavna in javno nastopajoča v okviru glasbenih šol in kulturnih domov na Gorenjskem, cilja na okušanje opernega sveta tudi v očeh tujine in v slogu nji ljube baročne glasbe.

Razvedrilo / petek, 18. julij 2014 / 16:02

Na Joštu kraljevala pašta

Radovljiško Baročno dvorano so preplavili zvoki violine in operno petje z ruskim pridihom; kolesarje, pohodnike in ostale obiskovalce Svetega Jošta nad Kranjem pa so minuli vikend v skušnjavo spravlja...

Kultura / petek, 18. julij 2014 / 14:13

Uspešni, samo – svoji

Za kranjskim Prešernovim gledališčem je izjemno uspešna sezona, saj so v njej prejeli največ nagrad v svoji zgodovini. Na domačih in tujih festivalih je bil še posebej opazen avtorski projekt 25.671.

Razvedrilo / petek, 18. julij 2014 / 17:00

Za vsako bolezen ena rož'ca raste

Tokrat smo Glasovi popotniki obiskali Rogaško Riviero, potem pa pot nadaljevali na Kozjansko. Spoznali smo Jelenov greben, okušali ročno pripravljeno slovensko čokolado in prisluhnili zgodbam brata Jo...

GG Plus / petek, 18. julij 2014 / 15:00

Ne le tekmovalcev, vzgajal je tudi ljudi

Ravno v letu, ko Vaterpolska zveza Slovenije praznuje štiridesetletnico samostojnosti, je izšel zbornik Razvoj vaterpola v samostojni Sloveniji. Razmere v tem športu pa žal niso preveč praznične.