Na Jeterbenku preverjali legende

Konec leta so predstavili rezultate arheoloških raziskovanj na gradišču nad Sv. Marjeto v Žlebeh. Z raziskovanji bodo nadaljevali.

Medvode – »Glavna dejavnost našega društva temelji na pohodu Po poteh roparskih vitezov. Gre za bogate legende, nekaj je znanih dejstev, in želeli smo ugotoviti, kaj je res in kaj ne, in kaj lahko iz tega potegnemo za nas, za turiste in za naše zanamce. Raziskave so pokazale, da nekaj tukaj. Ne smemo pa še biti zadovoljni s tem, kar smo doslej dosegli. Zavzemali se bomo, da se bodo raziskovanja nadaljevala,« je povedala Olga Verovšek, predsednica TD Žlebe Marjeta, ki je poudarila, da na tem projektu zelo intenzivno dela domačinka Marta Vidmar.

Rezultate arheoloških raziskovanj na Jeterbenškem platoju, ki se nahaja ob zelo obljudeni poti od Žlebov proti Katarini, in kjer so še vidni ostanki zidov obzidja, ki je obdajalo nekdanji grad, kjer naj bi živeli roparski vitezi, so konec lanskega leta predstavili v medvoški knjižnici. Na pobudo Turističnega društva Žlebe Marjeta je namreč v začetku avgusta krajši terenski projekt z namenom arheološke valorizacije arhitekturnih ostalin na tem griču južno od Sv. Marjete, pripisanih gradu Jeterbenk, izvedel Oddelek za arheologijo s Filozofske fakultete v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine. Terenska dela so zajemala arheološko dokumentiranje poškodovanih delov obzidja in notranjosti objekta, izdelavo natančnega digitalnega modela reliefa in anketiranje vaščanov Žleb, medtem ko do večjih posegov ni prišlo. Dela so bila del praktičnega usposabljanja študentov arheologije. O samih izkopavanjih je več povedal vodja del doc. dr. Predrag Novaković: »Gre za utrdbo iz konca srednjega veka, ki lahko veliko pove o preteklosti v tem prostoru. Pri izkopavanjih so bili odkriti manjši in maloštevilni deli lončenine, ter nekaj večjih kosov, iz katerih je bilo možno rekonstruirati večji keramični lonec. Kovinske najdbe in nekaj lončevine so v preteklih letih našli domačini, ki so tu neorganizirano kopali v lovu za morebitnim zakladom. Najdbe najverjetneje sodijo v 15. stoletje.« Ker gre za zelo bogata izročila, so ljudje na Jeterbenku v preteklosti veliko kopali, v upanju, da bodo našli zaklad.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / ponedeljek, 7. julij 2014 / 12:02

Dobre in grenke izkušnje

Mirjana Kavčič je lani jeseni v Kranju odprla socialno samopostrežbo za mlade, v devetih mesecih pa je imela veliko dobrih, pa tudi nekaj slabih izkušenj.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 10. maj 2010 / 07:00

Na Bledu spet Alpski večer

Na največji prireditvi narodnozabavne glasbe v Sloveniji bo v živo igralo in pelo blizu dvajset ansamblov.

Prosti čas / ponedeljek, 10. maj 2010 / 07:00

Panterjeve šape

Desa Muck je spisala nov roman, znani hujšajo na očeh slovenske javnosti, brez razburljivih in sladk(orn)ih telenovel pač ne gre. Hrvatje stavijo na Umag, avstrijski Štajerci pa na panterjeve šape.

Prosti čas / ponedeljek, 10. maj 2010 / 07:00

Povej, kaj sanjaš

»Sanjala sem, da sem odkrila v svojem stanovanju še ena vrata, prostor, ki je spominjal na dodaten WC. Ko sem odprla vrata, je bila v njem dejanska WC-školjka, vendar vse polno neke golazni,...

Kultura / ponedeljek, 10. maj 2010 / 07:00

Izgnani z domov

V Kosovi graščini na Jesenicah je na ogled pretresljiva razstava z naslovom Izgnani z domov 1941-1945, ki obuja spomine Gorenjcev, ki so bili v času druge svetovne vojne izgnani v taborišča v Nemčiji,...

Prosti čas / ponedeljek, 10. maj 2010 / 07:00

Recesija in Barbika

Morda so se po vzoru Kalamarov in Žlindre našli Langa in Zreška pomlad. Združila naj bi jih recesija, lahko pa tudi Joževa poroka. Znani kantavtor Zoran Predin pa se je odločil, da nam zapoje nekaj sv...