Smledniška noša na znamki

Kranj - Pošta Slovenije je januarja izdala znamko z motivom ljudske noše iz Smlednika. Slednjo je v seriji gorenjskih noš po naročilu Emila Korytka naslikal slikar Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein (1807-1878).

»Iz upodobitve ženske noše je razvidno, da so ženske nosile platnene srajce s širokimi rokavi, ki so jih oblačile čez dolge spodnje srajce. Krilo je bilo nagubano in z modrcem, ki je bil pogosto iz druge vrste blaga, po robovih in šivih pa obšit s trakovi. Nosile so tudi predpasnike, ki so bili platneni ali tudi temni, iz raznih vrst blaga, kar je razvidno tudi na upodobitvi. Čez predpasnik so nosile usnjen pas, okovan z žebljički. Na upodobitvi ženske noše je slikar naslikal tudi trlico, orodje za trenje lanu, kar je bilo značilno žensko opravilo. Na širšem območju Smlednika, predvsem med Kranjem in Škofjo Loko, je bilo namreč zelo razvito pridelovanje lanu in izdelovanje kakovostnega platna.

Moška ljudska noša na upodobitvi sporoča, da so nosili dolge platnene srajce brez ovratnikov, pod vratom zapete z enim gumbom. Hlače iz hodnega platna, mezlana ali sukna so jim segle čez kolena in uporabljali so naramnice ali hlačarje. Čez to so oblačili preprosto krojene suknje z obojestranskim zapenjanjem in brez žepov. Čeprav so v tem času marsikje na Gorenjskem nosili nizke čevlje, so na upodobitvi iz Smlednika še vedno v navadi škornji, za katere v virih iz začetka 19. stoletja najdemo navedbo, da so jih nosili celo leto. Pozornost na upodobitvi moške noše pritegne tudi širokokrajni klobuk, ki je bil za razliko od zimskih kučem značilno letno pokrivalo. V bližnji Škofji Loki je bila zelo razvita klobučarska obrt,« je v razlagi ljudske noše iz Smlednika zapisal prof. dr. Janez Bogataj.