Ni več vajen novinarjev

Janez Lampič, nekdanji član jugoslovanske kolesarske reprezentance, z družino živi v Valburgi.

Sora – »Vem, da je bil ati kot kolesar na svetovnih prvenstvih, več pa ve mami,« je na naše vprašanje na podelitvi pokalov gorskim tekačem konec preteklega leta povedala Anamarija Lampič, po rezultatih trenutno najboljša mlajša deklica v smučarskem teku. Ugibali smo in imeli prav. Oče dveh obetavnih mladih športnikov, Anamarije in Janeza, je Janez Lampič, naš nekdanji reprezentant v cestnem kolesarstvu. »Ja, seveda lahko kaj povem, čeprav nisem več vajen novinarjev, pri katerih sem bil včasih kar priljubljen. Rad sem govoril in vedno smo našli skupno temo,« je povedal zgovorni Škofjeločan, kot pravi, tako po naglasu kot tudi po duši, z družino pa sedaj že 13 let živi v Valburgi.

Aktiven kolesar je bil med leti 1979 in 1991, vseskozi član reprezentance. »Bil sem državni prvak v ciklo krosu, v cestni vožnji, balkanski prvak. Posamezno sicer nisem naredil velikega rezultata, prioriteta je bila ekipna vožnja,« je povedal Lampič, ki je leta 1984 nastopil na olimpijskih igrah v Los Angelesu in skupaj z Bojanom Ropretom v ekipni vožnji zasedel deveto mesto, 47. je bil na cestni dirki. Na SP v Švici leta 1983 sta bila Lampič in Ropret ekipno šesti, na mediteranskih igrah v Casablanci pa so bili (še z Markom Cudermanom) drugi.

Poškodba medenice ga je oddaljila od profesionalizma

»Dirkal sem tudi na številnih amaterskih dirkah, saj takrat še ni bilo možnosti iti v profesionalne vode. Ko pa bi lahko šel, sem se poškodoval in se tako moral osredotočiti bolj na domače dirke, čeprav sem si pred tem zelo želel oditi dirkat v tujino. Na dirki Alpe-Adria sem padel in si pri tem zamaknil medenico. Od takrat nisem več prišel na »zeleno vejo«. Dirkal sem sicer še, tudi zmagal sem, a etapnih dirk nisem mogel več voziti. Poškodba me je naučila drugo plat športa, prva plat pa so bili uspehi,« še pove. Šport je zanj zelo pomemben še danes. Gre na kolo, teče v naravi, se ukvarja s smučarskim tekom in dvoranskimi športi. Čimveč športov želi pokazati tudi otrokom. Pri 43-tih letih ima kar štiri, za katere upa, da bodo šli po njegovih stopinjah. »Tudi žena se je ukvarjala s športom, tako da gene imajo, če jih bodo izkoristili, pa je odvisno predvsem od njih. Seveda jim dam tudi napotke glede načina prehranjevanja, počitka, samega treninga. Zaenkrat me še poslušajo. Hitro pa lahko narediš napako, da otrok trenira preveč in zgubi motivacijo,« je obrazložil Janez Lampič, ki bi se z novinarji razumel še danes. Skupne teme zares ne zmanjka.