Dom starostnikov pod vprašajem

Občina Šenčur nima lastnih sredstev za gradnjo doma starostnikov, država pa očitno še manj. Je dom starostnikov v Šenčurju sploh nujen?

Šenčur – Čeprav je dom starostnikov uvrščen v štiriletni načrt razvojnih programov občine Šenčur, saj v proračunu za leto 2008 zanj načrtujejo skoraj 1,5 milijona evrov, pa še ni gotovo, da ga bodo sploh kdaj zgradili. Vsaj tako bi se dalo sklepati iz besed župana Mira Kozelja na prvi obravnavi letošnjega proračuna. »Morda ni ravno najbolj gospodarno, da želimo imeti svoj dom, če se v soseščini že gradi dom s 150 posteljami, malo dlje pa dom s 50 posteljami,« je namreč šenčurski župan med drugim dejal svetniku NSi Janezu Ovijaču, ko je ta prigovarjal, da je za dom starostnikov v letošnjem proračunu predviden zgolj drobiž.

»Lani smo občinski svetniki soglasno sklenili, da se letos za dom starostnikov nameni 28 milijonov tolarjev oziroma 116.841 evrov, v osnutku proračuna pa je predvidenih samo 41.729 evrov,« je protestiral Ovijač. Župan Kozelj mu je najprej pojasnil, da občina ne premore toliko denarja, da bi dom sama zgradila, medtem ko po njegovih podatkih v letošnjem državnem proračunu za ta namen sploh ni predvidenih sredstev. Šenčurski dom starostnikov je sicer na prednostni lestvici ministrstva za delo, družino in socialne zadeve na devetem do desetem mestu, je dodal župan.

Ena od možnih rešitev je tudi, da v okviru javno-zasebnega partnerstva občina priskrbi zemljišče, za preostalo pa poskrbi zasebni investitor. A v tem primeru bo dom starostnikov obsegal najmanj 150 postelj in ne okoli 50, kolikor načrtujejo. V tem primeru bo občina morala poiskati novo zemljišče, saj bo sedaj predvideno zemljišče ob vrtcu za tako velik projekt najbrž premajhno. V vsakem primeru bo moral občinski svet najprej odločiti, ali je dom starostnikov v Šenčurju nujnost ali je dovolj že, da stoji v eni od sosednjih občin.

V Šenčurju sicer letos načrtujejo 6,8 milijona evrov odhodkov, te pa bodo pokrili s 6,7 milijona evrov prihodkov in s prenosom dobrih sto tisoč evrov, ki jih lani niso porabili. Janez Sušnik (SLS) je ob tem opozoril, da nameravajo kar 21 odstotkov prihodkov pridobiti s prodajo zemljišč. »Kako bomo v prihodnjih letih, ko bo zmanjkalo občinskih zemljišč, nadomestili ta sredstva?« se je spraševal.