Flycom na krilih znanja

V družbi Flycom so razvili izredno pestro ponudbo storitev, povezanih z uporabo helikopterja.

Lesce – Ime podjetja Flycom je bilo v iztekajočem se mesecu in več zagotovo najpogosteje omenjeno med vsemi gorenjskimi podjetji. Flycom, družba za letalske in telekomunikacijske storitve, d. o. o., je bilo omenjano kot izbrani podizvajalec AMZS za helikoptersko nujno medicinsko pomoč, podobno pa se je v medijih postavilo vprašanje izvajanja pregledov daljnovodov po naročilu Elektra Slovenije (Eles).

Naš namen je predstaviti zelo zanimivo podjetniško zgodbo tega podjetja oziroma Romana Bernarda, direktorja in lastnika Flycom. Čeprav ima uradni sedež v Mostah pri Žirovnici, smo se z njim pogovarjali v upravni stavbi, ki je del pred nekaj leti zgrajenega novega hangarja na letališču v Lescah, hangarja, ki je znotraj prej podoben vzorno urejenemu laboratoriju, upravni prostori pa pričajo, da gre za po visokih evropskih merilih urejeno družbo.

Dejavnost, s katero se ukvarjate, je izjemno redka. S čim ste se ukvarjali pred tem?

»Kot elektrotehnik, elektronik in energetik sem 12 let delal v Savskih elektrarnah na avtomatizaciji upravljanja, hkrati pa sem bil navdušen radioamater. Mislim, da sem vseskozi imel podjetniško žilico in iskal področje, na katerem bi jo lahko uresničil. S pojavom telekomunikacijskih satelitov sem se začel ukvarjati z montažo satelitskih anten po Gorenjski in kasneje po vsej Sloveniji in pri tem celo pridobil svoj patent. Ob izredno hitro razvijajoči se tehnologiji sem kmalu spoznal, da individualne antene, na katerih je zaradi občutljivosti prihajalo pogosto do napak, niso najboljša rešitev. Rešitev je bila postavitev profesionalnega sprejemnega centra in nato povezava uporabnikov s kablom.

Izgradnja kabelskega sistema na Gorenjskem je bila izredno zahtevna, saj je poselitev zaradi ruralne razpredenosti razpršena, to pa pomeni veliko dolgih vodov za relativno manjše število končnih uporabnikov. Tega omrežja, ki smo ga gradili devet let, ni mogoče primerjati s kabelskimi sistemi v mestih, kjer je velika koncentracija prebivalcev. Bilo je zelo naporno in rečem lahko, da meni in moji družini kar manjka teh devet let, ko sem od jutra do večera, brez dopustov le delal. Podjetje Astra Telekom je mnogim Gorenjcem omogočilo standard, ki je bil na ravni najrazvitejših v Evropi. Lahko rečem, da sem sledil vsem najnovejšim tehničnim dosežkom, imel sem svoje vizije. Že takrat smo razvijali tudi internet v prepričanju, da je kabel informacijska avtocesta – način za ponudbo različnih informacijskih in multimedijskih storitev.«

Kako to, da ste to zanimivo in donosno dejavnost opustili?

»Lahko rečem, da smo kot eni prvih kabelskih operaterjev tedaj orali ledino. Bil sem predsednik tehnične komisije kabelskih operaterjev Slovenije, ki še niso imeli statusa niti ni bilo standardov in pravil za to dejavnost. Vse do leta 1998 v naši mladi državi vse to še ni bilo urejeno.

Kmalu sem spoznal, da se na Gorenjskem, kjer je bilo potrebno ogromno kabelsko omrežje za sorazmerno skromno število uporabnikov, račun na daljši rok ne bo izšel in da se bo treba povezati v širši sistem, ki bo pokrival tudi večjo koncentracijo uporabnikov. Zlasti še, ker so se začele plačevati avtorske pravice. Odločil sem se družbo prodati in upal, da bom lahko nadaljeval delo v tem sistemu. Vendar se je pokazalo, da imajo novi lastniki drugačne poglede, in morali smo se raziti. Znašel sem se na velikem življenjskem razpotju.«

In kako ste zašli med letalce?

»Nenadna prekinitev moje ustvarjalne poti na področju telekomunikacij me je precej prizadela in dobesedno taval sem in iskal nove izzive. Med drugim sem šel tudi na letališče in k Stroju, ki je že imel helikopter. Ko sem ženi povedal, da me zanima letalstvo, mi je predlagala, da, če se že nameravam s tem ukvarjati, naj se lotim letenja s helikopterjem. Res sem se začel šolati in po enem letu intenzivnega dela in učenja mi je, na začudenje mnogih, uspelo dobiti poklicno dovoljenje za pilota helikopterja. Začel sem v letalski šoli v Portorožu, specializacijo pa opravil v Franciji. Leta 2001 sem ustanovil novo družbo Flycom in se odločil kupiti helikopter.

Od kod ideja o pregledovanju daljnovodov, kar je sedaj vaša glavna dejavnost?

»Idejo mi je pravzaprav dal moj letalski inštruktor, blizu pa mi je bila tudi zaradi mojega preteklega dela v elektroenergetiki. Čeprav smo se odločili za nakup najmodernejšega najtišjega civilnega helikopterja proizvajalca Eurocopter, pa se je zataknilo pri njegovem opremljanju. V letalstvu namreč ni mogoče prav nič storiti na svojo roko, prav vsaka sprememba mora biti izvedena s strogo certificirano opremo in le z licenciranim izvajalcem. Želel sem inštalirati posebne kamere, posebne navigacijske opreme za nizko letenje ter potrebne računalniške opreme. Končno smo našli izvajalca na Češkem, vendar je bil izredno drag. Oprema in njena namestitev je stala praktično enako kot sam helikopter.

Seveda je bilo potrebno posebno šolanje, ki smo ga opravili na Švedskem in si pridobili potreben certifikat. Začelo se je iskanje dela. Skupaj s partnerjem smo ustanovili podjetje v Avstriji, saj smo se zavedali, da je Slovenija za to dejavnost veliko premajhna. Prvi projekt smo dobili v Nemčiji, kjer imajo velik posluh za nove tehnologije. Vzporedni pregled zanke okoli Nürnberga po klasični metodi (obhodom in slikanjem) in nami je pokazal prednosti naše storitve. Zlasti še, ker smo odkrili veliko napako, ki bi lahko to daljnovodno zanko resno ogrozila. Postali smo stali partner E.ON-a. Na podoben način se je razvijala mreža danes 36 partnerjev po vsej Evropi, od tega le šestih v Sloveniji.«

S katerimi dejavnostmi se danes ukvarjate v podjetju Flycom?

»Tehnologije se seveda hitro razvijajo, same izkušnje pri delu pa tudi pokažejo, kaj vse je potrebno za dobro opravljanje posla. Poleg snemanja v vidnem delu svetlobnega spektra, ki odkriva morebitne poškodbe objektov (daljnovodov, cevovodov) in vegetacije, ki jih lahko ogroža, snemamo v infrardečem spektru za ugotavljanje mest, kjer prihaja do pregrevanj, ter v ultravijoličnem spektru za ugotavljanje tako imenovanega korona efekta, ki opozarja na napake v izolacijah. Lani smo uvedli tudi lasersko mapiranje in lasersko snemanje objektov, ki lahko služi občinam, mestom, cestnim, vodnogospodarskim, projektantskim, elektro in plinovodnim podjetjem, vojaški industriji in gozdnim gospodarstvom. Torej izredno širokim namenom uporabe. Vse našteto predstavlja okoli 80 odstotkov naše dejavnosti, ki jo dopolnjujemo še s letalsko šolo, vzdrževanjem helikopterjev, prevozi tovora in potnikov, aero slikanjem in snemanji, imamo pa tudi sončno elektrarno.«

Koliko ljudi imate zaposlenih in katerih profilov?

»Trenutno nas je zaposlenih 17 in v večini gre za tehnični kader. Med nami so strojni, elektro, geodetski in računalniški inženirji, polovica zaposlenih ima različne vrste letalskih licenc. Povprečna starost je 35 let. Naštete dejavnosti seveda dajejo poseben pomen našemu diagnostičnemu oddelku, kjer smo razvili vrsto zelo specifičnih projektov programske opreme za hitro, natančno in učinkovito obdelavo posnetih podatkov. Prav to je, poleg edinstveno opremljenega helikopterja, naša največja konkurenčna prednost in poslovna skrivnost, ki jo skrbno varujemo. Trenutno delujemo v sedmih evropskih državah, veliko dela imamo v Italiji, kjer je prav zaradi napake na daljnovodu pred leti prišlo do razpada elektroenergetskega sistema. Pri tem naj opomnim, da je prav pri letalskih storitvah v posameznih državah v sicer deklariranem prostem evropskem prostoru izredno veliko omejitev in pridobiti si stalno dovoljenje v Avstriji, Nemčiji in Italiji je velik uspeh in priznanje.«

In kaj pomeni za Flycom odvzem helikopterskih prevozov za nujno medicinsko pomoč oz. reševanje?

»Ti zapleti so nam povzročili kar precej težav, saj smo v ta namen najeli posebej opremljen helikopter in zaposlili sedem ljudi. Temeljito smo proučili tovrstne tuje izkušnje in opravili dodatno izobraževanje. Prepričani smo, da lahko to opravljamo na najvišji profesionalni ravni, in se obenem zavedamo ogromne odgovornosti, ki je povezana s to dejavnostjo.«