Mozart pisal tudi za Carnium

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / torek, 30. januar 2007 / 05:00

V četrtek je v Avli Mestne občine Kranj z deli W. A. Mozarta nastopil Komorni orkester Carnium iz Kranja. Avtorja dostojna izvedba v žal še vedno "za silo" primernem prostoru.

Kot kaže postaja kranjska občinska avla ob pomanjkanju primernejših prostorov večnamenska dvorana (podobno kot gimnazijska telovadnica), saj se v njej zgodijo tako društvene zabave in taki in drugačni semnji kot likovne razstave in v zadnjem času vse bolj pogosto tudi koncertni večeri. S slednjimi prostor najbrž »povsem nehote« dobi tudi kvalitetno kulturno vsebino. To dokazujejo tako odlični izvajalci oziroma razstavljavci kot občinstvo, ki jih pride poslušat ali si ogledat njihova dela. V četrtek zvečer je za več kot dvesto petdeset Mozartove glasbe željnih poslušalcev, zmanjkalo stolov, tako da so mnogi uro in pol prestali v ozadju avle.

Dva dni pred 251 Mozartovim rojstnim dnevom nam je Komorni orkester Carnium s solisti pod vodstvom dirigenta Petra Škrjanca zaigral dve njegovi sloviti skladbi. Po prvem Mozartu posvečenem koncertu lani pomladi, smo na tokratnem drugem večeru v čast velikemu skladatelju, uživali ob Koncertu za flavto, harfo in orkester v C duru s solistkama Bronko Prinčič (harfa) in Mašo Bertok Duh (flavta), v drugem delu Koncert za klavir in orkester v D molu s solistom Petrom Miličem. V uri in pol glasbenih užitkov so nam odlični instrumentalisti, v orkestru so mnogi nekdanji učenci kranjske glasbene šole, današnji profesorji na njej, pa tudi najboljši študenti, ki jih je pred nekaj leti dala kranjska šola, pričarali vso čarobnost Mozartove glasbe. Da dirigent Škrjanec odlično zna pripraviti orkester, ne glede na to, kako težka »glasbena naloga« ga čaka, je dokazal že lani, ko je orkester v razširjeni sestavi briljantno odigral Seviljskega brivca. Tokrat so nas poleg orkestra razvajali še vsi trije solisti, ki so v skladbah vlekli vijuge po platnu, orkester pa je korektno dopolnil preostali del slike v umetnino. Carnium se je v šestnajstih letih, kolikor obstaja, dokazal že mnogokrat, hkrati pa odigral nezanemarljivo vlogo orkestra, v katerem se imajo možnost kaliti najboljši mladi glasbeniki, hkrati pa v njem igrajo tudi pred nekaj leti še njihovi učitelji. Škrjanec domiselno izbira tudi repertoar drugačen, kot ga imajo podobne zasedbe v Ljubljani, hkrati pa od glasbenikov vselej zahteva dovolj, da Carnium brez slabe vesti lahko štejemo za enega kvalitetnejših tovrstnih orkestrov pri nas. V marcu bo orkester tako zaigral na dobrodelni prireditvi v Filharmoniji, konec maja na mednarodnem seminarju za trobento, naslednji mesec pripravljajo zaključni koncert sezone, seveda pa Škrjanec, tudi ravnatelj glasbene šole, razmišlja tudi o jubilejnem letu 2009, ko bo Glasbena šola Kranj praznovala 100-letnico.

Aplavzi navdušenega občinstva so v četrtek pospremili tako orkester kot vse tri soliste, ki so po trikrat »na oder« prihajali sprejemat zasluženo priznanje … Še enkrat znova pa je treba zapisati, da Kranj nujno potrebuje koncertno dvorano. Saj tako ne bo potrebno tako dobrim orkestrom, kot je Carnium (in seveda še mnogim drugim) svojega glasbenega znanja in umetniške moči predstavljati v avli s prenizkimi stropi, slabi vidnosti, drugi del je koncertni klavir, na katerem je navduševal Milič, polovici poslušalstva zakril pogled na orkester, prav tako so precej zasilni tudi pogoji za glasbenike … A zaenkrat Kranj boljšega nima. Še dobro, da smo tudi na tokratnem koncertu dali prednost samo in edino ušesom. Naj še enkrat napišem – Kranjčani pričakujemo koncertno dvorano. Ta stavek bom izpustil v dveh primerih, če bom poročal iz nove koncertne dvorane, ali če se bom prej upokojil oziroma ne bom več pisal za Gorenjski glas.