Nam grozi pandemija?

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se je ptičja gripa pri ljudeh prvič pojavila leta 2003. Zboleli so štirje ljudje, ki so tudi vsi umrli. Leto kasneje jih je zbolelo 46, umrlo pa 32.

V letu 2005 je za ptičjo gripo zbolelo 97 ljudi, umrlo jih je 42. Najvišji smrtni davek je ptičja gripa zahtevala lani: zbolelo je 116 ljudi, umrlo pa jih je 80. Profesor virologije John Oxford z londonske univerze Queen Mary pravi: »Vsak dan me sprašujejo, zakaj me toliko skrbi teh sto in nekaj ljudi, ki jih je ubil virus H5N1. Takole odgovorim: v vasici Etaples na severu Francije so pozimi leta 1916 ljudje začeli obolevati za gripi podobno boleznijo, za katero so bile značilne sivo modre lise po obrazu in ušesih. Več kot 60 odstotkov obolelih je umrlo v nekaj urah do nekaj dneh po prvih bolezenskih znakih. Našteli so 145 primerov. V naslednjih dveh letih je virus mutiral v sicer veliko bolj nalezljivo, vendar 30-krat manj smrtno obliko. Kljub temu je pobil 40 milijonov ljudi.«

Pri zdravniku dvesto milijonov Evropejcev in Američanov

Epidemiološki modeli, ki so jih za svetovno zdravstveno organizacijo pripravili v centru za preprečevanje nalezljivih bolezni v Atlanti (Centre for Disease Control and Prevention), predvidevajo, da bi v primeru pandemije gripe zbolelo najmanj 15 odstotkov svetovnega prebivalstva. Umrlo bi jih okrog sedem milijonov, predvem v revnejših državah, kjer je zdravstveno varstvo in stanje prebivalstva že sicer nizko. Samo v bogatem zahodnem svetu bi zdravniško pomoč iskalo od 134 do 233 milijonov prebivalcev, število hospitalizacij pa bi bilo med dvema in petimi milijoni. Dr. Marija Seljak, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje pri Ministrstvu za zdravje, se strinja, da je grožnja s pandemijo gripe upravičena. »Nevarnost pandemije gripe je realna grožnja,« pojasnjuje dr. Marija Seljakova. »Na osnovi današnjega poznavanja virusov gripe in na osnovi preteklih izkušenj namreč ugotavljamo, da je temu tako. Predpostavke o številu obolelih, širjenju in obnašanju virusa temeljijo na modelih, ki upoštevajo pretekla in trenutna spoznanja, vendar je nemogoče predvideti, kaj bi se v resnici zgodilo. Zato je pomembno, da imamo pripravljene načrte za različne možne scenarije in da so le-ti meddržavni. V primeru pandemije ukrepi v eni sami državi namreč ne pomenijo nič.«

Sob s podtlakom pri nas nimamo

»V primeru pandemije gripe se bo pritisk na zdravstvo strahovito povečal, najprej in najbolj na Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja,« pojasnjuje prof. dr. Franc Strle, njen predstojnik. »Že pri večjem številu bolnikov bi imeli na Kliniki kar nekaj težav, v primeru pandemije pa bi bilo zdravstvo del katastrofe širših razsežnosti, v kateri bi odpovedale številne dejavnosti in službe. Seveda bi se podobno zgodilo tudi drugje po svetu. Pri nas bi bili omejitveni dejavniki

predvsem pomanjkanje kadra in prostora in v manjši meri tudi pomanjkanje ustrezne opreme. Naš zdravstveni sistem je že v normalnih razmerah brez večjih rezerv. Načrt za primer epidemije oziroma pandemije Kliničnega centra Ljubljana predvideva, da jih bomo pridobili s prerazporejanjem in začasno prekinitvijo dejavnosti, ki niso urgentne. Nikjer v Sloveniji še ni sob s podtlakom, ki so primerne za obravnavanje zelo kužnih bolnikov, pri katerih se povzročitelji okužbe širijo po zraku v drobnih kapljicah. V primeru pandemije, ko je števila obolelih veliko, pa tudi sobe s podtlakom veliko ne pomagajo.«

40 milijonov žrtev španske gripe

Najhujša epidemija gripe je bila v letih 1918 in 1919. Za špansko gripo, ki jo je povzročil mutirani virus ptičje gripe, je zbolela petina svetovnega prebivalstva. Umrlo je več kot 40 milijonov ljudi. Najmanjša smrtnost, manj kot pol odstotna, je bila na Japonskem, kjer je umrlo 200 tisoč ljudi. Najvišjo ceno so plačali Eskimi in Indijci, saj naj bi pri prvih umrla polovica celotne populacije, pri drugih pa četrtina. V Kraljevini SHS, kjer smo takrat živeli tudi Slovenci, je umrlo okrog 60 tisoč ljudi. Virusu španske gripe, ki je bil pravzaprav mutirani virus ptičje gripe, ki je preskočil na ljudi, so delo olajšale slabe življenjske razmere, v katerih sta bila pomanjkanje in lakota del vsakdana.