Arheološke najdbe na Ongerju

Trzin - V močno ohranjenem ustnem izročilu Trzincev, da naj bi bila na hribu Onger nekdaj utrjena naselbina, je, kot kaže, veliko resnice. Arheologi so pod okriljem Medobčinskega muzeja Kamnik na hribu naredili ekstenziven arheološki pregled, ki je te domneve potrdil. V Trzinu doslej večjih arheoloških izkopavanj ni bilo, čeprav je znano, da je tod nekdaj potekala rimska cesta, v neposredni bližini pa so znane arheološke lokacije – Jablje, Gobavica, Rašica in druge. Arheologi so dolgo časa domnevali, da je bila na Ongerju v starejši železni dobi (800–400 pr. n. št.) utrjena naselbina, ki je skupaj z gradiščema na Črnuškem hribu in Gobavici obvladovala prostor zahodnega dela Mengeškega polja. Skupina arheologov je tri dni delala na terenu, izkopali pa so enaindvajset predmetov – kosov keramike, pri čemer kar šestnajst kosov izvira iz prazgodovine. »Na podlagi rezultatov terenskega pregleda lahko trdimo, da na pregledanem območju obstajajo močne arheološke sledi, ki so potrdile človekovo aktivnost na tem območju v prazgodovini (700 let pr. n. št.) in morda tudi pozneje v obdobju Slovanov,« sta v poročilo zapisala arheologa Primož Predan in Gregor Štibernik. Raziskave domnevnega halštatskega gradišča z obzidjem bodo pod okriljem muzeja na Ongerju nadaljevali v tem letu.