Anketa: Dražgoše, spomini in druženje

Nedeljske slovesnosti v Dražgošah se je udeležilo blizu 10.000 ljudi. V petdesetih letih prireditve še nikdar toliko. Pet obiskovalcev smo vprašali, zakaj prihajajo v Dražgoše.

Miro Koder z Jesenic:

 »Triintrideset let že hodim kot pohodnik v Dražgoše. Dvaindvajsetkrat sem šel s Pasje ravni. Izhajam iz narodno zavedne partizanske Podgrivarjeve rodbine iz Davče. Kako bi mogel ravnati drugače. Mračnjakom spomina na Dražgoše ni uspelo zbrisati.«

Irena Lotrič, rojena Šolar, iz Dražgoš:

»Prav nič ni narobe z organizacijo take prireditve. Odkar se spomnim, je bila. Če so ljudje pripravljeni priti v Dražgoše, se splača potruditi, saj ima tudi vas od nje korist.«

Slavko Guštin z Bistrice pri Podbrezjah:

»Dražgoše so zame spomin na čase, ko se je slovenski narod uprl in je okupatorjem dal vedeti, kdo je gospodar na tej zemlji. Prav je, da na tak način tudi mladim prikažemo ta čas.«

Vito Ivanc, tabornik iz Ljubljane:

 »Lani sem bil prvič na dražgoški prireditvi, letos pa sem se udeležil pohoda s Pasje ravni. Ko si na cilju, je vse pozabljeno. Današnje vzdušje je navdušujoče. Kar kliče, da moram drugo leto spet priti.«

Moja Nosan iz Besnice:

»Redno prihajam v Dražgoše. Prvič zaradi spomina na dogodke med vojno in zaradi srečanja z znanci, prijatelji in sorodniki, tako da dan vsakih lepo in hitro mine.«