Navade oblikujejo naše življenje (1)

Ko sem danes sopihala v hrib, sem razmišljala o navadah. Če bi bil tale hribček moja navada, potem prav gotovo ne bi tako sopla, da sem splašila vse gozdne živali. Vsako leto se v mojih novoletnih zaobljubah najdejo naslednji sklepi: 1. več in redno se bom gibala; 2. ne bom več toliko govorila, ampak bom bolj poslušala; 3. popila bom več vode in pojedla več sadja. Ostalih vam ne bom naštevala, saj vam najbrž že vaši lastni načrti povzročajo dovolj skrbi … Novoletni načrti so super stvar – življenje dobi smisel in pred nami so cilji, ki jih je potrebno uresničiti. Pa je to res in v kolikšni meri? Mar se ne vrti vse naše življenje samo še okrog ciljev, načrtov in organizacije? Mar nismo že malce obsedeni s pisanjem obveznosti v koledarčke in z večnim vzdihovanjem – joj, vsak dan je nekaj … spravljamo sebe v večni boj s časom in z življenjem? Kam se je izgubila sproščenost? Prijateljica mi pravi: »Življenje je treba živeti.« To je dober načrt za to leto. Da upoštevamo tisto, kar je najbolj pomembno, zmečemo stran vse, česar ne potrebujemo in preprosto – živimo. Kajti v preveliki vnemi po najboljši organizaciji se kaj lahko zgodi, da nam vse postane obveznost. Ko še kava dobi svoj odmerjen čas, je življenje le še en sam urnik. Kdo si želi tega? Pa boste rekli, da je to lažje reči, kot narediti. Res je. Ni pa nemogoče. Pri tem so nam v veliko pomoč navade. Dobre navade. Pri navadah ni potrebno veliko premišljevati, dokler niso škodljive. Ne bomo jih spreminjali, če za zajtrk pojemo črno štručko in pomarančni sok. Ste opazili, da vsi nasveti za zajtrk naštevajo kosmiče, polnozrnat kruh in sok pravkar stisnjenih pomaranč? Skratka - nekaj zdravega. Nikakor ne kave ali bele dišeče žemljice. O Bog, zato meni nikakor ne uspe zajtrkovati. V glavi imam kosmiče, ki jih ne maram. V košari s sadjem ni nobene pomaranče, ker smo vse pojedli že včeraj. In tako vsako jutro popijem kapučin. Vsaj mleko v njem je zdravo. Kaj pa vi? Upam, da ste boljši od mene.