Letošnji pogoji za upokojevanje

Ker se pokojninska reforma uveljavlja postopno, so pogoji za pridobitev in odmero pravic vsako leto drugačni. Pri ženskah se letos starost za pridobitev pokojnine zvišuje za štiri mesece. Pokojninska osnova se izračunava na podlagi plač v zaporednih najugodnejših sedemnajstih letih.

Poglejmo najprej, kakšni so letos pogoji za uveljavljanje pravice do starostne pokojnine. Kot navajajo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, spremenjeni pogoji zadevajo le ženske. V primerjavi z lani se jim potrebna starost zvišuje za štiri mesece, ob upokojitvi pri najnižji možni starosti pa se jim za tri mesece podaljšuje tudi potrebna pokojninska doba. Za ženske je torej letos pogoj starost 55 let in 8 mesecev ter 36 let in 6 mesecev pokojninske dobe ali starost 60 let in 8 mesecev ter vsaj 20 let pokojninske dobe ali starost 62 let in 8 mesecev in najmanj 15 let zavarovalne dobe. Za moške se pogoji ne spreminjajo, pogoj je starost 58 let in 40 let pokojninske dobe ali 63 let in najmanj 20 let pokojninske dobe ali starost 65 let in najmanj 15 let zavarovalne dobe.

Polna starost

Pri ženskah je polna starost v prehodnem obdobju izenačena z minimalno starostjo za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pri moških je 62 let. Moškemu, ki bo uveljavljal pravico pri nižji starosti in nima 40 let delovne dobe, se bo pokojnina pri upokojitvi v starosti od 58 do 59 let znižala za vsak mesec manjkajoče starosti za 0,3 odstotka, pri upokojitvi med 59. in 60. letom za 0,25 odstotka, pri upokojitvi med 60. in 61. letom za 0,2 odstotka, pri upokojitvi med 61. in 62. letom za 0,15 odstotka in pri upokojitvi med 62. in 63. letom za 0,1 odstotka. Največ je starostno pokojnino možno zmanjšati za 18 odstotkov, pri tem pa je zmanjšanje trajno.

Znižanje upokojitvene starosti

Upokojitveno starost je možno znižati zaradi vsaj petletne vzgoje in skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka (s slovenskim državljanstvom) in za delo pred osemnajstim letom starosti. Letos se upokojitvena starost za enega otroka lahko zniža za štiri mesece, za dva otroka za deset mesecev, za tri otroke za osemnajst mesecev in za vsakega nadaljnjega otroka še za deset mesecev. Pri tem starostna meja za žensko ne more biti nižja od 53 let, za moškega pa ne nižja od 58 let. Starša se sama dogovorita o tem, kdo bo uveljavljal znižanje; vsak, na primer, lahko uveljavlja enega otroka.

Samo ženskam, ki se nameravajo upokojiti pri starosti 55 let 8 mesecev ter s 36 leti 6 meseci pokojninske dobe, se ta starost lahko zniža, če so bile obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane, še preden so dopolnile osemnajst let starosti. Starost se zniža za šest mesecev za vsako leto v obveznem zavarovanju pred dopolnjenim osemnajstim letom starosti; v primeru, da je to obdobje krajše od enega leta, pa za polovico tega časa. Upokojitvena starost se ne more znižati pod 53 let.

Dodana doba

Manjkajočo pokojninsko dobo za izpolnitev pogojev za pridobitev starostne pokojnine je možno dopolniti tudi z dodano dobo, ki vključuje čas zaključenega dodiplomskega in podiplomskega študija, obveznega vojaškega roka, nadomestne civilne službe ali čas osnovnega usposabljanja za rezervni sestav in čas, ko je bil zavarovanec prijavljen na zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve ali kot brezposelna oseba. Vse to je možno upoštevati le v primeru, če ta obdobja niso všteta v pokojninsko osnovo že na kakšni drugi podlagi. Letos se kot dodana doba upošteva šest mesecev za vsako leto, ki se šteje v dodano dobo (npr.: za tri leta študija osemnajst mesecev). Dodana doba se upošteva le za izpolnitev pogojev za pridobitev starostne pokojnine, ne vpliva pa na njeno višino, prav tako ne šteje v delovno dobo.

Pokojninska osnova

Pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, pri tem pa višino osnove določijo na podlagi plač, ki jih je zavarovanec prejel, oz. od zavarovalnih osnov, od katerih so mu od vključno 1970. leta dalje obračunali prispevke. Letos se pokojninska osnova izračunava na podlagi plač oz. zavarovalnih osnov iz katerihkoli najugodnejših zaporednih sedemnajstih let zavarovanja.

Državna pokojnina

Pravico do državne pokojnine lahko uveljavlja letos oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki je dopolnila 65 let ali več. Pogoj je, da je med 15. in 65. letom živela najmanj trideset let v Sloveniji, nima pravice do pokojnine po našem oz. kakem tujem javnem sistemu pokojninskega zavarovanja in njeni lastni dohodki ne presegajo premoženjskega cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka.

Vdovska pokojnina

Vdovec in vdova bosta letos pridobila pravico do vdovske pokojnine, če bosta ob smrti svojega partnerja dopolnila 53 let starosti. Če ne bosta toliko stara, dopolnila pa bosta 48 let, bosta pridobila pravico do vdovske pokojnine pri starosti 53 let. V primeru, da ob partnerjevi smrti nimata statusa zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pridobita pravico do vdovske pokojnine, če ob smrti partnerja dopolnita 48 let starosti. Če vdova brez statusa zavarovanke navedene starosti ni dopolnila, dopolnila pa je 44 let, bo pridobila pravico do vdovske pokojnine, ko bo stara 48 let.

Del vdovske pokojnine

Vdova ali vdovec ima poleg lastne starostne ali invalidske pokojnine pravico tudi do dela vdovske pokojnine, če je to zanj(o) ugodneje. Letos znaša ta del 15 odstotkov vdovske pokojnine, vendar največ do zneska v višini 15 odstotkov povprečne lanske mesečne pokojnine, to je 73,13 evra oz. 17.523,90 tolarja. Skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine je po zakonu omejeno in je letos enako znesku dveh povprečnih lanskih pokojnin v državi, to je 975,01 evra oz. 233.652 tolarjev.

Družinska pokojnina za starše, brate in sestre

Starši, ki jih je umrli otrok preživljal do svoje smrti, v nekaterih primerih pridobijo pravico do družinske pokojnine. Mati mora letos ob smrti otroka, ki jo je preživljal, dopolniti 54 let, oče pa 58 let. Obe starostni meji sta pomembni tudi tedaj, če uveljavljajo to pravico bratje in sestre umrlega, ki jih je preživljal do svoje smrti.