Otrok za vedno

Verjeli ali ne, pevec Anžej Dežan je kot otrok hotel postati učitelj angleškega jezika.

Kako si preživel otroška leta in kje?

»Moja otroška leta so bila bolj ali manj zdravstveno opredeljena. Večino otroštva sem namreč preživel v bolnišnici, natančneje na Ortopedski kliniki, saj so mi zaradi aplazije fibule morali na določena obdobja podaljševati nogo. Kar sem ga preživel v domačem celjskem okolju, pa so spomini lepi, brezskrbni, predvsem pa svetli.«

Kaj ti je najbolj ostalo v spominu?

»Predvsem to, kako težko je bilo zapustiti Celje in se preseliti v novo okolje, vendar sem ohranil stik z vsemi, meni pomembnimi in tako je še danes. Takrat sem spoznal, da je dom tam, kjer si ga ustvariš sam.«

Kaj ste se najraje igrali s prijatelji?

»Igrali smo se na dvorišču pred blokom, najraje igro an-do-do-lejbi. Ne vem, če se to danes sploh še igrajo, haha.«

Si že takrat sanjal o glasbeni in televizijski karieri?

»Ne, čeprav vsi trdijo, da so že takrat vedeli, da iz mene sčasoma nekaj bo. Kot otrok sem si želel postati učitelj angleškega jezika.«

Kakšno glasbo si poslušal kot otrok?

»Hajdi. To je bila moja »alfa in omega«. Kasneje pa Spice Girls. Zanimiva kombinacija, kajne?«

Si bil priden in vzoren učenec?

»Zagotovo. Bil sem eden tistih, ki so odlični vsa leta v šoli. Se mi zdi, da sem bil kar delaven. To si štejem v ponos in na to lastnost gledam s pozitivizmom.«

Kako se danes spominjaš otroških let?

»Z željo, da vedno ostanem otrok, vsaj v srcu.«