Sto let domoljubja

Prvi slovenski planinci so bili domoljubi, saj niso želeli, da bi imele gore nemška imena in nemške poti. Na Loškem so se organizirali pred stotimi leti.

Škofja Loka – Temelji slovenskega planinstva segajo v drugo polovico 19. stoletja, ko so se domoljubni Slovenci združili v želji, da tujci ne ponemčijo naše gore. V začetku leta 1893 so ustanovili Slovensko planinsko društvo, sledile so ustanovitve podružnic. Pred sto leti, natanko 24. januarja 1907 so v Selcih ustanovili podružnico za Škofjeloški sodni okraj, prvi predsednik pa je bil župnik Anton Fajfar. »V tistih časih je bil blagajnik društva kar župan. Želeli bi si, da bi bilo tudi danes tako,« je na slavnostni seji Planinskega društva Škofja Loka malce za šalo, malce za res povedal dolgoletni predsednik Jože Stanonik.

S slavnostno sejo so škofjeloški planinci začeli s praznovanjem stoletnice njihove ustanovitve. Seje se je udeležilo veliko visokih gostov, zbrane pa sta nagovorila domači župan Igor Draksler in Franc Ekar. Oba sta poudarila, da ljubezen do gora kaže tudi na planinsko domoljubnost. V PD Škofja Loka so izredno ponosni na dom na Lubniku in kočo na Blegošu. Leta 1932, ko je društvo štelo 100 članov so na Lubniku postavili prvo kočo, vendar so jo med vojno požgali. V začetku 50-tih let prejšnjega stoletja so odprli nov dom in ga vseskozi dopolnjevali. Leta 1989 so zgradili tudi žičnico. Ideja o koči na Blegošu je stara skoraj 80 let, vendar je bila šele leta 1977 predana uporabi. Pred štirimi leti v kočo pripeljali elektriko, letos zatem pa popolnoma prenovili.

Loški planinci imajo skoraj desetletje tudi lastne prostore nad avtobusno postajo, vsako leto organizirajo do 50 planinskih izletov, letos se je rekordno število planincev (539) udeležilo tradicionalnega pohoda s Pasje ravni v Dražgoše. Danes društvo združuje približno 1100 članov, kar v primerjavi z zadnjimi 15 leti zopet pomeni rast. Največ članov je društvo sicer štelo leta 1981 (dobrih 1600).