Skregani kranjski jamarji

Nedavna razstava Skrivnostno podzemlje Kranja poslabšala že sicer skrhane odnose. Kdo ima pravico do vodenja po kranjskih rovih?

Kranj - Med člani Društva za raziskovanje jam Kranj je pred nekaj leti prišlo do razkoraka in prepirov, zato so se skregani razšli. Dobili smo dve jamarski društvi: Društvo za raziskovanje jam Kranj, ki je naslednik »starega« društva, in Jamarsko društvo Carnium Kranj. Navidezno premirje je skrhala razstava Skrivnostno podzemlje Kranja, ki jo je Jamarsko društvo Carnium ob finančni podpori Mestne občine Kranj postavilo na ogled letošnjo jesen. Člani Društva za raziskovanje jam Kranj so jezni, ker so bili na razstavi prezrti, in so mnenja, da se Carnium kiti s »tujim perjem«. Nekaj vprašanj smo postavili predsednikoma društev: Davorinu Preisingerju iz Društva za raziskovanje jam Kranj (DZRJK) in Danijelu Paplerju iz Jamarskega društva Carnium Kranj.

Zakaj ste se leta 2002 razšli kranjski jamarji?

Preisinger: »Nastali sta dve struji; naša je bila za to, da se dela in raziskuje, druga struja pod vodstvom takratnega predsednika Gregorja Aljančiča pa je hotela samo komandirati in manj delati. Iz društva je Aljančičev tabor leta 2002 hotel izključiti dva člana, a sem se tedaj kot predsednik disciplinske komisije društva temu uprl; edino merilo je moralo ostati delo! Tudi na letnem občnem zboru smo zmagali s svojimi argumenti, Aljančičevi pa so imeli za primer poraza že pripravljeno ustanovitev novega društva; tako so izpraznili skupni račun društva in odnesli reševalno opremo. Imamo zapisnik, da so nekaj stvari celo ukradli. Dve leti smo imeli velike težave, da smo se postavili na noge in dosegli, da smo spet začeli dobivati nekaj denarja za svojo dejavnost od občine.«

Papler: »V letih 2001/02 je nivo komuniciranja v društvu padel pod dopustno mejo, vrstile so se obtožbe, grožnje in celo fizično obračunavanje, zato smo se umaknili in ustanovili svoje društvo. Nedopustno je trpela reševalna dejavnost. Izstopilo nas je polovica, več kot 20. Tako bi se lahko oboji, vsak na svoj način, še naprej zavzemali za jamarstvo. Žal se ponavlja ista zgodba. Matjaža Chvatala je Davorin Preisinger v preteklosti že izključil iz društva. Danes skupaj negativno nastopata proti Carniumu.«

Koliko članov imate danes?

Preisinger: »Okoli 25.«

Papler: »Imamo 57 članov.«

Kdo ima pravico do vodenja po kranjskih rovih?

Preisinger: »Za to je potreben krovni dogovor. Že v začetku 70. let prejšnjega stoletja sem sodeloval pri risanju kranjskih rovov za potrebe Civilne zaščite; ker pa smo takrat živeli v Jugoslaviji, so bili ti podatki strogo zaupni in smo originale v celoti predali štabu Civilne zaščite v Kranju. Popise sem poskušal dobiti nazaj, a so jih založili. Na srečo hranim kopije, ki so dostopne in Gregor Aljančič je dobro vedel, da obstajajo, saj smo ga učili risanja jam prav v teh rovih.«

Papler: »Rovi so eden najbolj prezrtih spomenikov zgodovine našega mesta. Carnium želi izzvati strokovno, predvsem pa navdušiti širšo javnost ter tako mestu in njegovim obiskovalcem pomagati obuditi pozabljeno znamenitost. Mislim, da nam je to z nedavno razstavo, zloženko in tremi dokumentarnimi filmi vsaj deloma uspelo. Obe društvi sta uspešno kandidirali na občinskem razpisu za raziskovalno dejavnost. Carnium za podzemlje Kranja, DZRJK pa za Jelovico. Občina, v njenem imenu pa Zavod za turizem, ima v zvezi s tem resne načrte, Carnium pa jim pri tem lahko pomaga. Turizem pa je le del vrednot, ki se skrivajo pod Kranjem.«

Ali nameravate dokazovati, da ste pravi nasledniki jamarstva v Kranju, ali pa ste se pripravljeni še kaj pogovarjati?

Preisinger: »Mi smo se zmeraj pripravljeni pogovarjati. Nikoli nismo nikomur zaprli vrat, smo pa za pošteno delovanje in ne za spletkarjenje. Če bi hoteli odpreti rove, bi potrebovali kar precej denarja. Imamo idejo, kaj bi v rovih naredili, potreben bi bil tudi tečaj vodnikov za vodenje po rovih. Ali bi za to nekomu podelili koncesijo, je stvar dogovora. Ni pa pošteno, da nekdo po toliko letih odkriva toplo vodo. Mi smo v 70. letih vse naredili zastonj, šele v 80. smo dobili kakšen dinar od Civilne zaščite.«

Papler: »Organizirano jamarstvo se je v Kranju začelo konec 40. let prejšnjega stoletja na kranjski Gimnaziji, Carnium pa deluje od 2002. Danes je članstvo pomešano, vsi vlečemo isto rdečo nit. Naš najstarejši član raziskuje jame nepretrgoma že 58 let! Kako daleč od sodelovanja smo, kaže reakcija nekaterih članov DZRJK na minulo razstavo, da v medijih blatijo naše društvo in osebno spet grozijo posameznikom. Odprti smo za pogovor z razumnimi, ki pa jih v trenutnem vodstvu Društva za raziskovanje jam Kranj ne vidimo, zamere se prenašajo na nove člane obeh društev.«

Koliko jam ste popisali lani?

Preisinger: »Lahko se pohvalimo, da smo bili lani na šestem mestu v državi po številu oddanih zapisnikov v zvezni kataster Jamarske zveze Slovenije. Jamarstvo ima v Sloveniji več kot stoletno tradicijo. Prvo društvo Antron je bilo ustanovljeno 1889 v Postojni. Začetki jamarstva v Kranju segajo v leto 1954. Kdor ne spoštuje tradicije, ne more pričakovati, da bo spoštovan.«

Papler: »Carnium deluje komaj 4 leta, raziskujemo jame doma in po svetu, lani smo izvedli čez 60 akcij, na kataster Jamarske zveze Slovenije smo oddali osem zapisnikov. Delujemo pa tudi na drugih področjih jamarstva: reševanje, varstvo narave, potapljanje, fotografija, jamska biologija.«