Mladi kranjskogorski smučarji so prejeli pet milijonov tolarjev.

Acroni: najuspešnejši doslej

Rekordna količina odlitega jekla in končnih izdelkov je omogočila rekordno prodajo. Zaključili so prvi investicijski ciklus.

Jesenice – Družba Acroni, članica skupine SIJ – Slovenska industrija jekla, letos dosega rekorde v proizvodnem in prodajnem pogledu. Gospodarska rast v svetu, še posebej pa v azijskih državah, je močno spodbudila tržna gibanja na svetovnem jeklarskem trgu, ugodne tržne razmere in hitra rast prodaje so presegle vsa pričakovanja. Večina jeklarskih družb se je v letošnjem letu soočala s problematiko prezasedenosti proizvodnih kapacitet. V Acroniju, ki je po vseh merilih najuspešnejša družba skupine SIJ, bodo letos odlili 380 tisoč ton jekla, kar je za skoraj 14 odstotkov več kot leto poprej, in naredili 296 tisoč ton končnih izdelkov ali za desetino več od lani. Za desetino je po količini večja tudi prodaja, pri čemer pa se je vrednost prodaje povečala kar za 27 odstotkov, saj ocenjujejo, da bo dosegla 87 milijard tolarjev, v izvozu celo za 32 odstotkov več kot v letu 2005.

Želijo biti drugi v Evropi

V jedrnem programu Acronija – programu nerjavne debele pločevine, so letos povečali proizvodnjo za 13.000 ton, ali za 23 odstotkov, kar jih še bolj približuje uresničitvi vizije, da postanejo drugi največji proizvajalec nerjavnih jekel v Evropi. V sodelovanju s francoskim podjetjem so razvili postopek izdelave nikljeve zlitine, ki se uporablja za transport in skladiščenje tekočih naftnih plinov, med prvimi pa so uspešno razvili tako imenovana dupleks jekla in dokazali, da zmorejo držati razvojni korak s konkurenco. Uspel jim je tudi preboj v avtomobilsko industrijo, kjer se uveljavljajo kot eden redkih proizvajalcev jekel za izdelavo nosilne folije za navitje katalizatorjev za dizelske motorje. V primerjavi z letom 2005 so prodajo teh jekel povečali kar za 47 odstotkov.

Dobiček klestijo cene surovin

Rast povpraševanja pa je spodbudila izredno hitro rast cen strateških surovin, predvsem niklja, aluminija, bakra in nafte, ki so letos dosegle zgodovinsko visoke vrednosti. Hkrati s tem so rasle tudi prodajne cene jekel, v katere pa ni bilo mogoče vgraditi visoke rasti cen energentov - električne energije in zemeljskega plina. Tako je čisti poslovni izid 3,2 milijarde tolarjev, kar je za četrtino slabše od lanskega rekorda. Kakor že nekaj let zapored so imeli tudi letos velik vpliv višji nabavni stroški: najmočnejši je bil vpliv cen zemeljskega plina in električne energije, ki so povečale strošek energije, v primerjavi z letom 2005 kar za 1,3 milijarde tolarjev. Kljub temu se je dodana vrednost povečala na 9,8 milijona tolarjev na zaposlenega, kar je za pet odstotkov več kot v letu 2005.

Rast so omogočile investicije

Našteti izjemni rezultati ne bi bili možni brez obsežnega ciklusa investiranja, pri čemer je bilo leto 2000 prelomno leto, ko so začeli več vlagati. V šestih letih so za investicije namenili skoraj 25 milijard tolarjev. Med najpomembnejše že izvedene štejejo zmanjšanje porabe hladilne vode, rekonstrukcijo linije CRNO, napravo VOD, zamenjavo pogonskih motorjev na Bloomingu, zvonaste peči in celovito ureditev odpraševanja v Jeklarni. Pred zaključkom so še štiri investicije, na začetku izvajanja pa je pet projektov. Pomemben del investicij so vlaganja v ekološke projekte, s katerimi razbremenjujejo okolje, pri novih tehnologijah pa kupujejo najboljše možne, okolju najmanj škodljive.

Intenzivno investicijsko dejavnost bodo v Acroniju nadaljevali tudi v prihodnosti, saj do leta 2012 načrtujejo izvedbo kar 67 investicij v skupni vrednosti nad 38 milijard tolarjev. V prihodnjem letu so pripravili 24 projektov v vrednosti 8 milijard tolarjev, pri čemer bosta največji investiciji vlaganja v mehanski razrez debele pločevine in transport gotove pločevine v obratu vroče valjarne.

Država išče novega lastnika

Seveda se vodilni v Acroniju na tiskovni konferenci pretekli teden niso mogli izogniti vprašanju postopka privatizacije, ko država pravkar prodaja svoj 55-odstotni delež slovenskih jeklarn. Glavni direktor prof. dr. Vasilij Prešern je prepričan, da je prav na tem višku uspešnega poslovanja najbolj pravi čas za prodajo, saj lahko, ob precejšnjem zanimanju v tem času izjemne jeklarske konjunkture, država interesentom za nakup postavlja zahteve, kot so ohranjevanje števila delovnih mest, investiranje v nadaljnji razvoj, ohranitev poslovnih funkcij pri nas. Interesenti so morali hkrati s ponudbo oddati tudi svoje investicijske načrte in dr. Prešern je prepričan, da bo država znala izbrati najugodnejšega, ne samo po ceni nakupa, pač pa tudi glede zagotavljanja razvojne perspektive. Kar zadeva zahteve v treh družbah pooblaščenkah, ne vidi nobene ovire za to, da ne bi skupaj tri odstotke delnic, kolikor jih imajo te družbe, poplačali po enaki ceni, kot jih bodo iztržili pri glavnem kupcu.

Donacije družbeno dogovornega podjetja

Ponedeljkovo tiskovno konferenco pa so izrabili tudi za objavo dveh donacij. Kot vodilna gospodarska družba na zgornjem Gorenjskem namreč Acroni, poleg več kot 120 štipendij, kot družbeno dogovorno podjetje podpira športna in kulturna društva, šole in bolnišnico. Tokrat so slovesno izročili dva čeka: Splošni bolnišnici Jesenic v vrednosti 7,26 milijona tolarjev za električni nož za ortoskopske operacije ter Smučarskemu klubu Kranjska Gora v vrednosti pet milijonov tolarjev za delo z mladimi smučarji.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bohinj / petek, 2. maj 2014 / 10:59

Tradicionalni pohod k slapu Savica

Ribčev Laz – Turistično društvo Bohinj v petek, 2. maja pripravlja že šesti pohod k slapu Savica. Pripravili so dve štartni mesti za dve dolžini pohoda, in sicer prvo izpred pisarne Turist...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / torek, 1. november 2011 / 07:00

Ali smo bolj pošteni kot Skandinavci ali pa sistem ne deluje

"Pravna država je v glavi. Integriteto moramo izkazovati drug do drugega. Ne bo mesije, bolj pravične družbe ne morejo vzpostaviti institucije, probleme lahko odpravimo samo ljudje," je eden od poudar...

GG Plus / torek, 1. november 2011 / 07:00

Francoska nacionalna knjižnica

Kot že zapisano: v tem knjižnem feljtonu predstavljamo predvsem nove knjige, prav pa je, da zapišemo tudi kako besedo o hišah in ustanovah, kjer se knjige prodajajo in hranijo – o knji...

Prosti čas / torek, 1. november 2011 / 07:00

Se počasi daleč pride

V Kulturnem domu Janka Kersnika Lukovica bo 4. novembra ob 20. uri koncert slovenskega kantavtorja in pesnika Adija Smolarja. Adi Smolar se tokrat predstavlja z novo ploščo Se počasi da...

Prosti čas / torek, 1. november 2011 / 07:00

Povej, kaj sanjaš

»Moje sanje so bile tako resnične, hodila sem s fantom, ki je bil kot princ, božanski, lep in prijazen. Bila sva pri njegovi babici, babica me je prosila, če ji nekaj napišem na rač...

Gorenjska / torek, 1. november 2011 / 07:00

Anketa: Končno po obeh straneh

Prebivalci zgornje Gorenjske so se tako rekoč brez izjeme razveselili dejstva, da je zadnji še nedokončani del gorenjske avtoceste vendarle odprt. Čakali smo ga (pre)dolgo in ves čas s strahom pričako...