Bele stezice žirovskih klekljaric

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Kultura / petek, 22. december 2006 / 05:00

Ob praznovanju stoletnice čipkarske šole v Žireh je občina svojim klekljaricam poklonila knjigo o žirovski čipki Bele stezice v vrtincih življenja.

Fotomonografija vsebuje natanko sto fotografij čipk, kar simbolizira sto let neprekinjenega delovanja čipkarske šole. »Pobuda je prišla s strani etnologinje dr. Marije Stanonik, ki je knjigo tudi uredila. To je bila namreč njena dolgoletna želja, da bi izdali knjigo izključno o žirovski čipki, in letos se je pokazala priložnost za to. V knjigi je zato glavni poudarek namenjen tej čipki, dr. Tadeja Primožič pa jo je umestila tudi v širši slovenski okvir,« je pojasnila Olga Vončina iz žirovske občine.

Kot je v uvodu zapisala Marija Stanonik, se ji je misel nanjo utrnila pred približno dvema desetletjema ob listanju ene od knjig o slovenskih vezeninah, ki so jo očarale s svojo barvitostjo. »Kljub veselju nad pisanimi vzorci sem jo užaloščeno odložila. V njej sem namreč pričakovala kakšno besedo o najfinejših vezeninah, kar čipke vsekakor so.« Njena prva pobuda za izdajo knjige o čipki ni padla na plodna tla, nova priložnost za uresničitev te zamisli pa se je pokazala ob praznovanju stoletnice neprekinjenega delovanja čipkarske šole v Žireh. Tako je nastala omenjena knjiga, s katero so po besedah Marije Stanonik dobile samosvoje priznanje in pečat tudi imenitne, toda marsikdaj brezimne žirovske in prek njih vse slovenske klekljarice, med katerih izdelki so tudi umetniški unikati.

Čipka Mariji Stanonik pomeni tudi dragoceno prispodobo življenja. »Kakor ris pri čipki se zdijo tudi naše življenjske stezice, poti in ceste zavite na vse strani, se za nekaj časa zravnajo, izjemoma oblikujejo v vsakdanjosti prepoznan motiv, morda celo v lepo cvetko. Kako dognana, dodelana bo ta življenjska čipka, je odvisno od vsakega posameznika,« o čipki kot prispodobi življenja v knjigi razmišlja Marija Stanonik.