Dr. Janko Malle, poslovodja Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. (Foto: Tina Dokl)

Med sosedi

Slovenska prosvetna zveza iz Celovca, ena od dveh kulturnih organizacij Slovencev na Koroškem (druga je Krščanska kulturna zveza – op. p.) se lahko konec leta pohvali z dvema pomembnima dogodkoma: s knjižnim darom za leto 2007 in s počastitvijo 70-letnice znanega slovenskega koroškega pesnika Andreja Kokota. Na ponedeljkovi svečanosti v znani celovški kavarni Haček je Andrej Kokot predstavil svojo najnovejšo pesniško zbirko Pozabljeno sonce, o Kokotovem literarnem ustvarjanju pa je govoril literarni zgodovinar in akademik dr. Matjaž Kmecl. Zavedno slovensko Kokotovo družino iz Kostanj so Nemci med drugo svetovno vojno izselili. Bridkosti izgnanstva in boj koroških Slovencev za človekove in narodnostne pravice sta stalni spremljevalki Kokotovega pesništva, tudi zadnje zbirke Pozabljeno sonce. Vendar ta zbirka ni zgolj obračun z doživeto krivico, ampak je tudi prežeta z radostjo, uporom, optimizmom, upanjem in vero v prihodnost.

Knjižni dar Slovenske prosvetne zveze, ki ga je na konferenci za novinarje v Ljubljani predstavil poslovodja zveze dr. Janko Malle, doma iz Slovenj Plajberka v občini Borovlje / Ferlach, obsega štiri knjige in dve zgoščenki. V tradicionalnem Koroškem koledarju so osrednja tema ženske, ki živijo in delajo na avstrijskem Koroškem ali so se zaradi najrazličnejših razlogov preselile drugam. Urednica Irena Destovnik, etnologinja in sociologinja kulture iz Ljubljane, jih predstavila na zanimiv in zelo berljiv način. Znani koroški slovenski učitelj Franc Kukovica je napisal knjigo Nepozabljeno, otrok med nacizmom. Rojen je bil leta 1933 v Plaznici blizu Železne Kaple in je na lastni koži občutil, kaj je pomenilo biti zaveden Slovenec pod nacistično okupacijo Avstrije in po njej. Ta stran trpljenja koroških Slovencev je malo raziskana. Del knjižnega daru je tudi na začetku omenjena Kokotova pesniška zbirka Pozabljeno sonce in otroška knjiga O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov. Knjigo o Mrožkovih dogodivščinah so napisali Peter Svetina, Mojca Osojnik in Fabjan Hafner. Slovenska prosvetna zveza je v letošnjo zbirko vključila tudi zgoščenki tamburašev iz Šentjanža Zrelo je … in moškega pevskega zbora SPD Valentin Polanšek z Obirskega z naslovom Naj vse nas pesem dviga. Obirski pevski zbor deluje že 30 let in se s to zgoščenko poklanja svojemu ustanovitelju, skladatelju in zavednemu Slovencu pokojnemu Valentinu Polanšku.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Humor / ponedeljek, 9. november 2015 / 14:31

Prva v službi mesnice

Ekskluzivno smo izvedeli, kaj pomeni slogan »Prvi v službi mesnice«, nove slovenske televizije Nova 24 TV v nastajanju.

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / / 23:58

Medeni vrt slavi jubilej

Šenčurska kavarna in slaščičarna Medeni vrt že sladko desetletje razvaja svoje goste in mnogi se vsako leto z veseljem udeležijo praznovanja obletnice. Nihče ne dvomi, da bo tako tudi ta petek, 25....

Naklo / / 23:57

Upokojenci bodo kolesarili

Naklo – Društvo upokojencev Naklo že nekaj let v počastitev občinskega praznika in na dan dneva državnosti organizira kolesarjenje po občini. V petek, 25. junija, bo ta prireditev drugačna in števi...

Gorenjska / / 23:55

Testno uvajajo evropsko digitalno potrdilo

Vlada je ukrepom za zajezitev koronavirusne bolezni dodala nekaj sprememb. Z današnjim dnem v Sloveniji testno uvajajo evropsko covidno digitalno potrdilo.

GG Plus / / 23:49

Kaj je Slovenija dosegla v tridesetih letih in česa ni

Gorenjski glas je želel pridobiti od mene za slavnostno številko časopisa ob tridesetletnici naše domovine Slovenije zapis, kaj je Slovenija dosegla v tridesetih letih in česa ni. Naloga ni lahka, zat...

Gorenjska / / 23:47

Trideset let

Spomnim se, kako sem se zjutraj – dan po slovesni razglasitvi samostojnosti Slovenije – peljala v Ljubljano. V Šentvidu so bile barikade, preusmerili so nas na obvoz, mimo šentviške vojašnice sem s...