Dr. Janko Malle, poslovodja Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. (Foto: Tina Dokl)

Med sosedi

Slovenska prosvetna zveza iz Celovca, ena od dveh kulturnih organizacij Slovencev na Koroškem (druga je Krščanska kulturna zveza – op. p.) se lahko konec leta pohvali z dvema pomembnima dogodkoma: s knjižnim darom za leto 2007 in s počastitvijo 70-letnice znanega slovenskega koroškega pesnika Andreja Kokota. Na ponedeljkovi svečanosti v znani celovški kavarni Haček je Andrej Kokot predstavil svojo najnovejšo pesniško zbirko Pozabljeno sonce, o Kokotovem literarnem ustvarjanju pa je govoril literarni zgodovinar in akademik dr. Matjaž Kmecl. Zavedno slovensko Kokotovo družino iz Kostanj so Nemci med drugo svetovno vojno izselili. Bridkosti izgnanstva in boj koroških Slovencev za človekove in narodnostne pravice sta stalni spremljevalki Kokotovega pesništva, tudi zadnje zbirke Pozabljeno sonce. Vendar ta zbirka ni zgolj obračun z doživeto krivico, ampak je tudi prežeta z radostjo, uporom, optimizmom, upanjem in vero v prihodnost.

Knjižni dar Slovenske prosvetne zveze, ki ga je na konferenci za novinarje v Ljubljani predstavil poslovodja zveze dr. Janko Malle, doma iz Slovenj Plajberka v občini Borovlje / Ferlach, obsega štiri knjige in dve zgoščenki. V tradicionalnem Koroškem koledarju so osrednja tema ženske, ki živijo in delajo na avstrijskem Koroškem ali so se zaradi najrazličnejših razlogov preselile drugam. Urednica Irena Destovnik, etnologinja in sociologinja kulture iz Ljubljane, jih predstavila na zanimiv in zelo berljiv način. Znani koroški slovenski učitelj Franc Kukovica je napisal knjigo Nepozabljeno, otrok med nacizmom. Rojen je bil leta 1933 v Plaznici blizu Železne Kaple in je na lastni koži občutil, kaj je pomenilo biti zaveden Slovenec pod nacistično okupacijo Avstrije in po njej. Ta stran trpljenja koroških Slovencev je malo raziskana. Del knjižnega daru je tudi na začetku omenjena Kokotova pesniška zbirka Pozabljeno sonce in otroška knjiga O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov. Knjigo o Mrožkovih dogodivščinah so napisali Peter Svetina, Mojca Osojnik in Fabjan Hafner. Slovenska prosvetna zveza je v letošnjo zbirko vključila tudi zgoščenki tamburašev iz Šentjanža Zrelo je … in moškega pevskega zbora SPD Valentin Polanšek z Obirskega z naslovom Naj vse nas pesem dviga. Obirski pevski zbor deluje že 30 let in se s to zgoščenko poklanja svojemu ustanovitelju, skladatelju in zavednemu Slovencu pokojnemu Valentinu Polanšku.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sreda, 23. marec 2011 / 07:00

Nova KBM je tudi lani poslovala z dobičkom

Banka je ustvarila 9,4 milijona evrov čistega dobička, bančna skupina pa 11,4 milijona.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / nedelja, 20. januar 2008 / 07:00

Del vdovske pokojnine največ 77 evrov

Kranj - Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je pred nedavnim sklenil, da del vdovske pokojnine znaša od 1. januarja največ 77 evrov, skupno izplačilo l...

Zanimivosti / nedelja, 20. januar 2008 / 07:00

Zlata poroka zakoncev Bedenk

Kranj - V krogu družine sta četrtega januarja praznovala petdesetletnico zakona Marija in Bojan Bedenk iz Kranja. Zlatoporočencema iskreno česti...

Kranj / nedelja, 20. januar 2008 / 07:00

Dom krajanov v Besnici bodo porušili

Kranj - »Dom krajanov v Besnici bomo porušili in zgradili novega, izdelava projektne dokumentacije že poteka in bo stala približno 20 tisoč evrov; delno jo bomo financirali iz de...

Škofja Loka / nedelja, 20. januar 2008 / 07:00

Poštni muzej "odposlan"

Muzej pošte in telekomunikacij se po dvajsetih letih iz Škofje Loke začasno seli v Polhov Gradec. Pregnale naj bi ga slabe razmere v Starološkem gradu.

Zanimivosti / nedelja, 20. januar 2008 / 07:00

Okrasil Glasovo drevo

»Gorenjski glas berem triindvajset let, v naši družini pa je časopis doma še dlje. Že stari starši so bili naročeni na Gorenjski glas. Berem ga od zadnje strani naprej, vsebina je v redu, še najv...