Dr. Janko Malle, poslovodja Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. (Foto: Tina Dokl)

Med sosedi

Slovenska prosvetna zveza iz Celovca, ena od dveh kulturnih organizacij Slovencev na Koroškem (druga je Krščanska kulturna zveza – op. p.) se lahko konec leta pohvali z dvema pomembnima dogodkoma: s knjižnim darom za leto 2007 in s počastitvijo 70-letnice znanega slovenskega koroškega pesnika Andreja Kokota. Na ponedeljkovi svečanosti v znani celovški kavarni Haček je Andrej Kokot predstavil svojo najnovejšo pesniško zbirko Pozabljeno sonce, o Kokotovem literarnem ustvarjanju pa je govoril literarni zgodovinar in akademik dr. Matjaž Kmecl. Zavedno slovensko Kokotovo družino iz Kostanj so Nemci med drugo svetovno vojno izselili. Bridkosti izgnanstva in boj koroških Slovencev za človekove in narodnostne pravice sta stalni spremljevalki Kokotovega pesništva, tudi zadnje zbirke Pozabljeno sonce. Vendar ta zbirka ni zgolj obračun z doživeto krivico, ampak je tudi prežeta z radostjo, uporom, optimizmom, upanjem in vero v prihodnost.

Knjižni dar Slovenske prosvetne zveze, ki ga je na konferenci za novinarje v Ljubljani predstavil poslovodja zveze dr. Janko Malle, doma iz Slovenj Plajberka v občini Borovlje / Ferlach, obsega štiri knjige in dve zgoščenki. V tradicionalnem Koroškem koledarju so osrednja tema ženske, ki živijo in delajo na avstrijskem Koroškem ali so se zaradi najrazličnejših razlogov preselile drugam. Urednica Irena Destovnik, etnologinja in sociologinja kulture iz Ljubljane, jih predstavila na zanimiv in zelo berljiv način. Znani koroški slovenski učitelj Franc Kukovica je napisal knjigo Nepozabljeno, otrok med nacizmom. Rojen je bil leta 1933 v Plaznici blizu Železne Kaple in je na lastni koži občutil, kaj je pomenilo biti zaveden Slovenec pod nacistično okupacijo Avstrije in po njej. Ta stran trpljenja koroških Slovencev je malo raziskana. Del knjižnega daru je tudi na začetku omenjena Kokotova pesniška zbirka Pozabljeno sonce in otroška knjiga O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov. Knjigo o Mrožkovih dogodivščinah so napisali Peter Svetina, Mojca Osojnik in Fabjan Hafner. Slovenska prosvetna zveza je v letošnjo zbirko vključila tudi zgoščenki tamburašev iz Šentjanža Zrelo je … in moškega pevskega zbora SPD Valentin Polanšek z Obirskega z naslovom Naj vse nas pesem dviga. Obirski pevski zbor deluje že 30 let in se s to zgoščenko poklanja svojemu ustanovitelju, skladatelju in zavednemu Slovencu pokojnemu Valentinu Polanšku.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / petek, 7. marec 2008 / 07:00

Jubilej planinstva

Kranj - Slovenski planinci so se zgodaj zavedeli pomena organiziranega delovanja. Januarja 1893 je državna administracija potrdila pravila, ki so jih dva meseca prej sprejeli pob...

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Poučujejo celo albanščino

Na Ljudski univerzi Jesenice so pričeli poučevati bolj "eksotične" jezike.

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Določili prireditvena mesta

Na Občini Jesenice so določili seznam osmih prireditvenih mest, na katerih bo po novem lažje organizirati javne prireditve. To so lokacije, kjer so se že doslej prireditve odvijale pogosteje: Trg...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Nekaj prostorskih sprememb

Na zadnji se občinskega sveta so sprejeli nekaj sprememb in dopolnitev tekstualnega dela prostorsko ureditvenih pogojev. Z njimi so zagotovili prostorske možnosti za revitalizacijo območja Fiprom...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Sejnina za pomoč Železnikom

Na predlog občinskega svetnika Borisa Smoleja so članice in člani jeseniškega občinskega sveta sklenili, da bodo sejnino nakazali za pomoč občanom Železnikov ob zadnji naravni katastrofi....

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Krajevne skupnosti brez pravnega statusa

Na predlog posvetovalnega kolegija župana, ki ga sestavljajo predsedniki devetih jeseniških krajevnih skupnosti, naj bi krajevnim skupnostim ukinili status pravnih oseb. Kot je ob tem povedala