Enotnost občinskih ukrepov

Gorenjska poskuša oblikovati enotno shemo občinskih ukrepov za kmetijstvo. Po novem ne bo več dovoljeno sofinancirati umetnega osemenjevanja in prevoza mleka.

Kranj – Po podatkih Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj osemnajst gorenjskih občin letos namenja za intervencije v kmetijstvu, ki veljajo kot državna pomoč, skupno nekaj manj kot 181 milijonov tolarjev. Večje občine dajejo za kmetijstvo do pol odstotka občinskega proračuna, manjše do enega odstotka. Čeprav zneski niso veliki, so pomembni, saj občine z njimi dopolnjujejo državne ukrepe in ohranjajo nekatere občinske posebnosti. Največ denarja namenjajo za kmetovanje na območjih s težjimi pogoji, za podpore investicijam v kmetijstvu, urejanje zemljišč, izobraževanje (in štipendiranje), za podpore delovanju kmetijskih društev in za prevoz mleka z bolj oddaljenih kmetij, med tehnološki ukrepi pa največ za osemenjevanje krav, urejanje pašnikov, nakup telet za rejo, obnovo travne ruše ter za analize zemlje in krme.

Z uveljavitvijo nove finančne perspektive 2007 – 2013 bodo tudi za občinske ukrepe v kmetijstvu začela veljati nova pravila. Na Gorenjskem se prizadevajo, da bi oblikovali enotno shemo sofinanciranja občinskih ukrepov, na podlagi katere bi občine sprejele pravilnike o dodeljevanju denarja in pripravile letne programe. To bi bilo administrativno manj zahtevno kot postopek, pri katerem bi vsaka občina posebej »iskala« za svoje ukrepe soglasje ministrstev za kmetijstvo in za finance. Na petkovi razširjeni seji sveta kranjske območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki so se je udeležili tudi predstavniki ministrstva za kmetijstvo, občin in razvojne agencije BSC ter kmetijski svetovalci, so poskušali oblikovati skupni predlog občinskih ukrepov za naslednje sedemletno obdobje. Po novem ne bodo več možni ukrepi za podporo »tekoči proizvodnji«, med katere sodijo tudi osemenjevanje krav, analize zemlje in krme, izdelava gnojilnih načrtov in apnenje zemlje, prav tako pa tudi ne sofinanciranje prevoza mleka z bolj oddaljenih kmetij. Dovoljeno bo podpirati le tiste agromelioracije in nakupe zemljišč, ki bodo del naložbe. Kot je dejal Stane Rupnik, vodja gorenjske kmetijske svetovalne službe, bi občine tudi v prihodnje morale namenjati za kmetijstvo vsaj toliko denarja kot doslej. Prednostno naj bi ga zagotavljale za vse oblike izobraževanja kmetov, za naložbe na kmetijah (do vrednosti 4.000 evrov), ki ne izpolnjujejo kriterijev državnih razpisov, za zavarovanje posevkov in živine, urejanje gozdnih in poljskih poti, promocijo in trženje kmetijskih pridelkov in izdelkov ter tudi za sofinanciranje pregledov goved ob zakolu na navzočnost bolezni BSE.