Uspešna štipendijska shema

Vlada, občine in podjetja so v dveh letih podelili 81 štipendij za deficitarne poklice.

Kranj – Na Gorenjskem v lesarstvu, gostinstvu, kovinarstvu, prevozništvu, strojništvu in elektroindustriji, gradbeništvu, tudi medicini ter drugod že nekaj let primanjkuje delavcev. Tudi zato je Regionalna razvojna agencija Gorenjske na pobudo občin pripravila regijski projekt štipendijske sheme, ki mlade spodbuja k odločitvi za tovrstne poklice.

»S štipendijsko shemo skušamo vsaj malo vplivati na ponudbo in povpraševanje na trgu kadrov in tako vplivati na deficitarne poklice,« je razloge za zagon projekta pred dvema letoma razložila vodja projekta Lidija Zeme. Shema je za podjetja izredno zanimiva, saj morajo za štipendije (za zdaj) prispevati zgolj 20 odstotkov štipendij, prav toliko dodajo občine, preostali del pa vladna služba za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, v prihodnje pa ministrstvo za delo. Lani se je na razpis prijavilo 19 delodajalcev, letos pa 25, vendar vsa podjetja niso podelila štipendij, saj ni bilo prijav. Skupaj so lani podelili 41 štipendij (od tega dve posebni za študij v tujini), letos pa 40 (pet). Največ štipendij je šlo pri dijakih za poklice strojni tehnik ali mehanik, elektrotehnik, natakar ali kuhar in strojni tehnik, pri študentih pa vodita programa strojništva in elektrotehnike.

Posebne štipendije so v pristojnosti občin, ki želijo podpreti posebej nadarjene študente. »Izredno nadarjeni študenti in dijaki bi težko našli svoje mesto v štipendijskih shemi, vendar jim želimo v občinah pomagati,« pravi Nada Kržan Bogataj iz Mestne občine Kranj, kjer so lani podelili tri posebne štipendije. Pri kadrovskih štipendijah se delodajalec - poleg finančnega prispevka za celotno obdobje šolanja - obveže, da bo po zaključku šolanja štipendista zaposlil.

V prihodnjem letu bodo skušali v agenciji pridobiti še več štipendistov, saj se pomanjkanje »pravega« kadra na Gorenjskem nadaljuje. Tako pravi tudi Andreja Kacin iz Merkurja, kjer so letos razpisali štipendije za metalurga, strojnika, elektrotehnika, računalničarja, kmalu pa bodo potrebovali tudi rezalce kovin, mehatronike … »Potrebujemo tudi diplomante naravoslovnih fakultet in jih tudi štipendiramo, medtem ko je diplomantov družboslovnih ved na trgu dovolj,« pravi Kacinova. Merkur je letos podelil 20 štipendij, opažajo pa, da je vedno manj tudi trgovcev.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / torek, 22. oktober 2013 / 11:31

V objemu življenja

Ob prazniku KS Primskovo so v tamkajšnem Domu krajanov pripravili slavnostno prireditev z raznolikim programom, kjer ni manjkalo zborovskega petja, folklore, navdušile pa so tudi mažoretke in učenci.

Objavljeno na isti dan


Kranj / sobota, 29. oktober 2016 / 22:22

Večina za avtobusno postajo

Zeleno luč zanjo so na sredini seji prižgali kranjski mestni svetniki, ki so v drugi obravnavi sprejeli odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Avtobusni terminal.

Slovenija / sobota, 29. oktober 2016 / 22:21

Po nova znanja v Slovenijo

Pet dijakinj in en dijak Zvezne gimnazije za Slovence iz Celovca se je pretekli teden od srede do petka pridružilo dijakinjam in dijakom Srednje šole in gimnazije Biotehniškega šolskega centra v Na...

Gospodarstvo / sobota, 29. oktober 2016 / 20:45

Šest kmetic, šest zgodb

Zveza kmetic Slovenije je na prireditvi v Zagorju med šestimi kandidatkami za kmetico leta razglasila Jelko Krivec iz Društva podeželskih žena Mirna Peč, za laskavi naziv pa so se potegovale tudi tri...

Kultura / sobota, 29. oktober 2016 / 20:42

Bohinjske podobe za ves svet

Muzej Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je bogatejši za stalno razstavo Izbrane podobe Bohinja. Ne, Bohinj ni kar tako, ampak je še kako zanimiv del naše domovine.

Slovenija / sobota, 29. oktober 2016 / 20:39

Ure za eno uro nazaj

V nedeljo bomo prešli nazaj na srednjeevropski pasovni čas. Ob treh ponoči bomo urine kazalce pomaknili za eno uro nazaj, na drugo uro. Noč bo torej eno uro daljša.