Neizprosen boj za državna kmetijska zemljišča

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 13. maj 2020 / 21:32

V slovenskem kmetijstvu sicer že nekaj časa poteka koncentracija – zmanjšuje se število kmetij in hkrati povečuje njihova velikost, a kljub temu so kmetije še vedno majhne, po velikosti so bolj na repu med kmetijami iz držav, članic Evropske unije. Število kmetijskih gospodarstev se je v Sloveniji v obdobju 2000–2016 zmanjšalo s 86.467 na 69.902, njihova povprečna velikost pa se je v tem času povečala s 5,6 na 6,9 hektarja kmetijskih zemljišč.

V povprečju majhne slovenske kmetije težko konkurirajo na odprtem evropskem trgu veliko večjim kmetijam, med katerimi imajo številne za kmetovanje tudi boljše naravne pogoje, kot jih imajo v Sloveniji, kjer kar tri četrtine vseh kmetijskih zemljišč sodi v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Medtem ko hribovske kmetije zaradi težkih pogojev kmetovanja in pomanjkanja delovne sile le stežka obdelujejo sedanji obseg zemljišč in so le redke pripravljene najeti še dodatna zemljišča, pa je povsem drugače na nižinskih kmetijah, še zlasti na tistih, ki se preživljajo izključno s kmetovanjem. Na teh kmetijah se ubadajo s pomanjkanjem zemljišč, stisko rešujejo tudi tako, da jih najemajo deset ali še več kilometrov proč ali da plačujejo visoko najemnino.

Kako veliko je zanimanje za najem dobrih kmetijskih zemljišč v ravnini, se je pokazalo letos, ko je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov objavil razpis za začasno obdelavo državnih zemljišč, ki jih je doslej obdeloval KŽK Kmetijstvo. Za najem petinšestdesetih obdelovalnih kosov skupne površine 430 hektarjev je sklad prejel 1752 ponudb, znani so mi podatki, da se je za obdelavo zemljišča na Zlatem polju v Kranju potegovalo kar 39 kmetov in kmetijskih posestev. Tako kot kmetje se za obdelovanje državnih kmetijskih zemljišč bojuje tudi KŽK Kmetijstvo, ki na sodišču izpodbija zakonitost skladove odločitve o odpovedi zakupne pogodbe. V neizprosni tekmi za zemljišča so se »dvignili« tudi kmetje, ki so v denacionalizacijskih postopkih pred dvajsetimi leti dobili lastniške deleže na zemljiških kompleksih, ki jih je vseskozi obdeloval KŽK, zdaj pa zahtevajo, da ta zemljišča dobijo tudi v posest.

Nesporno je, da bo v tekmi za obdelovanje državnih kmetijskih zemljišč veliko dela tudi za odvetnike in sodnike, a nekateri dogodki, povezani s tem, že presegajo mejo dobrega okusa. Tako se je na Zlatem polju letos spomladi zgodilo, da je eden posadil krompir, drugi pa ga je še isti dan izkopal iz zemlje.