Pet obtoženih gre v zapor

Na Okrožnem sodišču v Kranju so včeraj izrekli sodbe dvanajstim Gorenjcem, ki so bili obtoženi trgovine z drogami.

Kranj - Sedem mesecev po zaključku policijske akcije Buldog, v kateri so kriminalisti Policijske uprave Kranj odvzeli prostost večji skupini Gorenjcev, ki naj bi se ukvarjala s prodajo prepovedanih drog, se je včeraj na kranjskem okrožnem sodišču končalo sojenje dvanajsterici, ki je zaradi trgovine z drogo in omogočanja uživanja mamil na koncu pristala na zatožni klopi. Okrožna državna tožilka Marija Marinka Jeraj jim je očitala, da so skupaj storili 46 kaznivih dejanj.

Največ, 25 kaznivih dejanj je obtožnica bremenila Dragana Kostovskega iz Kranja, storitve najhujših kaznivih dejanj v zvezi z drogo pa je očitala Matjažu Šušteršiču, prav tako Kranjčanu. Zanju je zato tožilka predlagala najvišji kazni, čemur je sledil tudi sodni senat pod predsedstvom okrožne sodnice Andrijane Ahačič, ki je Šušteršiču izrekel enotno kazen štirih let in dveh mesecev zapora, Kostovskemu pa osemnajst mesecev zapora, dva manj, kot je predlagala tožilka. Tudi drugim obdolženim je sodišče določilo milejše kazni od predlaganih. Na enoletni zapor je tako obsodilo Aleša Koširja iz Zgornjih Bitenj, Lovra Markiča iz Strahinja in Matjaža Cotmana iz Kranja pa na pol leta zapora. Nasprotno od predloga tožilke, ki je predlagala pravi zapor, je senat na pogojno kazen šestih mesecev zapora za preizkusno dobo dveh let obsodilo Francija Bečana iz Strahinja. Podobno kot je predlagala tožilka, pa je sodišče nekajmesečne pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let ali treh let izreklo tudi Erminu Rizvanoviču iz Selc ter Kranjčanom Nerminu Deljaninu, Matjažu Nadižarju, Gašperju Mačku, Tatjani Makovec in Igorju Boškoviču. Sodba ni pravnomočna, nekateri zagovorniki pa so že napovedali pritožbo.

Tožilka je sicer v zaključni besedi navedla, da so bili na sojenju predstavljeni dovolj prepričljivi dokazi, da so vsi obtoženi v resnici storili očitana dejanja, poskusi obrambe, da dokaže nasprotno, pa so se po njenem izjalovili. Zagovorniki so po drugi strani navajali, da se je kljub medijski odmevnosti na koncu izkazalo, da obtoženi niso tvorili organizirane mreže preprodajalcev, zato bi moralo sodišče sojenje razdružiti na več postopkov. Večina je tudi menila, da očitana dejanja njihovim strankam sploh niso bila dokazana.

Zagovornik prvoobtoženega Šušteršiča Samo Ošabnik pa je med drugim tudi opozoril, da je tajni policijski delavec Šušteršiča s svojim ravnanjem spodbujal k prodaji drog. Tako je v zagovoru zatrdil tudi sam Šušteršič, ki je dejal, da tajnemu policijskemu delavcu nikdar ni ponudil droge v odkup, temveč ga je on vedno spraševal, če mu lahko priskrbi kokain ali »travo«.